Mediji
Jaz verjamem, da se življenje po smrti ne konča. Verjamem tudi v inkarnacijo. Seveda nimam nobenih dokazov, ki bi jih današnja znanost priznala, toda od vseh možnih interpretacij se mi zdi najbolj logična.
Za stik z mrtvimi ne potrebuješ medija. Takšne stvari vodijo le v špekulacije.
Z umrlim se lahko sama notranje povežeš, saj še vedno obstaja, le brez fizičnega telesa je in zato neviden. To, kar boš začutila sama, bo najbolj res.
Preberi knjigo James van Praagha, Zdravljenje žalosti. Tam je o tem nekaj napisanega. Pa tudi Elisabeth Kübler-Ross pise o tem.
Sama pa mislim, da moramo odžalovati in se o tem pogovrjati s temi, ki so nam ostali na tem svetu. Kajti, če tu opravimo svoje delo, bomo najbrž tudi na onem svetu dobro živeli ali “lebdeli”.
Če najdeš osebo po imenu France Susman, ti bo lahko dal informacije glede tega, saj pozna kar nekaj medijev. Vendar malo živi v LJ in malo, se mi zdi, v Nemčiji. V stik z mediji je sicer prihajal bolj na seansah v Angliji, kjer je ta “dejavnost” kar razmahnjena. Od tam prihaja tudi nekaj odličnih medijev. Mediji so tudi različne “kvalitete” – eni so boljši in drugi slabši prevodniki. Če te res zanima, ga poskusi najti. Če je tako prav, ga boš že našla. Kot ti je svetovala Anja, pa boš pri teh dveh piscih res našla razlago tega, kar te zanima, da boš, preden mogoče sama stopiš na to pot komuniciranja, podkrepljena tudi malo s teorijo. Jo boš kar potrebovala. Je pa to, vsaj zame, prijetno branje.
Sama nimam prav čisto postavljene teorije o teh medijih in povezavah in to, nisem hud dvomljivec.
Ampak ta gospod Susman se meni zdi taka antireklama za vse te reči. Dajte no, človek je nadvse agresivno in brezkompromisno razlagal po medijih, kako je prišel do njega duh lady Di in kaj vse da mu je povedal in naročil.
Meni se ob takih izjavah prižgejo vse varovalke in rdeče luči.
V stiski in ob tako hudih bolečinah, ki jih čutimo ob smrti najbližjih, smo se seveda pripravljeni opreti na vsako bilko, kaj bilko, dlačico. In potem pademo na različne finte, tudi raznih “medijev”. Ne rečem, da stvar ne obstaja, ampak s tem je treba res previdno. predvsem pa mislim, da če znaš prav prisluhniti rečem, medijev ne rabiš, pa tudi če obstajajo. Jaz se s svojimi pomenim kar sama. In se imamo čisto v redu, brez medijev med nami.
Zato : previdno.
Jaz verjamem tako kot pravi Sveto pismo (kopiram citate z Biblija net, za preverjanje glej Biblija net), da bo Jezus ob svojem drugem prihodu iz nebes poklical iz mrtvih pravične: “To pa je volja tega, ki me je poslal, da ničesar ne izgubim od tega, kar mi je dal, temveč da vse to OBUDIM poslednji dan. Kajti to je volja Očeta mojega, da ima večno življenje vsak, kdor vidi Sina in veruje vanj, in jaz ga OBUDIM poslednji dan.” (Evangelij po Janezu, 6. poglavje, 39. in 40. vrsta)
Drugi Jezusov prihod je opisan tudi v Evangeliju po Mateju, 24. poglavje: “Tedaj se bo pojavilo na nebu znamenje Sina človekovega in tolkli se bodo po prsih vsi rodovi na zemlji. Videli bodo Sina človekovega priti na oblakih neba z močjo in veliko slavo. Poslal bo svoje angele ob močnem donenju trobente in zbrali bodo njegove izvoljene od štirih vetrov, od konca do konca neba.” (Evangelij po Mateju 24:30-31) To pomeni, da bodo mrtvi vstali in videli na nebu Jezusa, ki prihaja po svoje ljudstvo.
Apostol Pavel je bolj natančen: “Oprti na Gospodovo besedo vam rečemo tole: mi, ki še živimo in bomo ostali do Gospodovega prihoda, nikakor ne bomo prehiteli zaspalih. Kajti sam Gospod bo ob povelju, ob nadangelskem glasu in ob Božji trobenti stopil z neba. Najprej bodo vstali tisti, ki so umrli v Kristusu. Potem pa bomo mi, ki živimo in bomo ostali, skupaj z njimi odneseni na oblakih v zrak, naproti Gospodu: tako bomo zmeraj z Gospodom. S temi besedami se torej tolažíte med seboj.” (1. Pavlovo pismo Tesaloničanom 4. poglavje 15-18. vrsta)
Še eno besedilo, ki govori o telesnem vstajenju mrtvih:
“Tisti pa, ki so vredni, da dosežejo oni vek in vstajenje od mrtvih, se ne bodo ne ženili ne možile.” (Evangelij po Luku 20. poglavje 35. vrsta)
“In tisti, ki so delali dobro, bodo odšli v vstajenje življenja, tisti pa, ki so delali húdo, v vstajenje obsodbe.” (Evangelij po Janezu 5. poglavje 29. vrsta)
Jezus je zgled, kako Bog lahko telesno obudi mrtve: “Jezus ji je rekel: Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre; 26 in vsakdo, ki živi in vame veruje, vekomaj ne bo umrl. Veruješ v to?” 27 Odgovorila mu je: »Da, Gospod. Trdno verujem, da si ti Mesija, Božji Sin, ki prihaja na svet. “
Še ogromno je besedil, ki govorijo, da bo ob koncu VSTAJENJE MRTVIH.
Zdaj pa še svetopisemsko besedilo o tem, kaj se dogaja s pokojniki v času njihove smrti. Ko je umrl Marijin brat Lazar, je Jezus rekel, da spi: “To je rekel, in nato jim je dejal: Naš prijatelj Lazar spi, vendar grem, da ga zbudim.« Učenci pa so mu rekli: Gospod, če spi, bo ozdravel. Jezus je govoril o njegovi smrti, oni pa so mislili, da govori o navadnem spanju. Tedaj jim je Jezus povedal odkrito: Lazar je umrl.” (evangelij po Janezu 11. poglavje 11. do 14. vrsta)
To in še več svetopisemskih besedil pravi, da pokojniki spijo, oziroma ne vedo zase in za okolico.
Npr.: “Ko njegov duh odide, se vrne v svojo zemljo,
tisti dan propadejo njegovi načrti.” (Psalm 146:4)
Nek drug prevod pravi: “Tisti dan minejo vse misli njegove.”
V Jobu pa beremo: “Spomni se, da je moje življenje le dih,
moje oko ne bo več videlo sreče.
Oko, ki me zdaj še gleda, me ne bo več videlo,
tvoj pogled me bo iskal, pa me ne bo več.
Kakor se oblak razprši in izgine,
tako ne vstane več tisti, ki gre v podzemlje.
Ne vrne se več v svojo hišo,
njegov kraj ga več ne pozna.” (Job 7:9-10)
Zdaj pa kopiram še eno svetopisemsko besedilo: “Vse čaka ista usoda kakor vsakega: pravičnega in krivičnega, dobrega in čistega in nečistega, tega, ki daruje, in tega, ki ne daruje, tako dobrega kakor grešnega, tega, ki prisega, kakor tega, ki se prisege boji. To je žalostno pri vsem, kar se godi pod soncem: vse čaka ista usoda. Tudi srce človeških otrok je polno hudega, dokler žive, so zablode v njihovih srcih. Potem pa k mrtvim! Kdor je pridružen vsem živim, ima še upanje, kajti živ pes je boljši kakor mrtev lev. Živi namreč vedo, da bodo umrli, mrtvi pa ne vedo ničesar več, zanje ni več plačila, saj je pozabljen spomin nanje. Davno je minila njihova ljubezen, njihovo sovraštvo in njihova zavist, na veke nimajo več deleža pri vsem, kar se godi pod soncem.” (Pridigar 9: 2-6) Bodite pozorni na stavek, ker piše, da mrtvi ničesar ne vedo.
Ali smemo komunicirati z mrtvimi? Kaj pravi Sveto pismo o tem:
“Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral ali izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih in druge duhove ali povpraševal umrle za svet.” (5. Mojzesova knjiga 18. poglavje 10. do 11. vrsta)
Potem pa nadaljuje: “Kajti GOSPODU je gnusoba, kdor koli dela te reči, in zaradi teh gnusob jih bo GOSPOD, tvoj Bog, pregnal pred teboj. 13 Brez graje bodi z GOSPODOM, svojim Bogom! Kajti ti narodi, ki jih boš razlastil, poslušajo zarotovalce in vedeževalce; tebi pa GOSPOD, tvoj Bog, ne pusti, da bi počel take reči.” (isto, 12. – 14. vrsta)
Zakaj Bog ne dovoljuje komuniciranja z mrtvimi? Zato, ker so duhovi, ki oponašajo videz in glas pokojnih, hudobni angeli – demoni. Z njimi pa naj ne bi imeli kontakta, saj se tako početje lahko slabo konča. Delo demonov je, da odvrnejo človeka od svetopisemske resnice, svetopisemskega nauka in predstave o Bogu.
Umrli ne trpijo, ne vidijo naših težav ne naše žalosti. Oni počivajo. Njihova smrt je kakor sekunda, po kateri se bodo prebudili na Jezusov glas v novem telesu in odšli v nebesa, kateri so Jezusovi.
Mrtvi ne vidijo Boga, ker še niso v nebesih: “Zakaj v smrti ni spomina nate,
kdo se ti zahvaljuje v podzemlju?” (Psalm 6:5)
Še eno besedilo: “Niso mrtvi tisti, ki hvalijo GOSPODA,
nobeden od teh, ki gredo dol v tišino.” (Psalm 115:17)
Jaz se strinjam s Svetim pismom, ki je dano od Boga Stvarnika. On nas ljubi in nam pripravlja večni dom v deželi živečih, ne mrtvih. LP.