med. sestre ponoči
Bolnik, ki je sprejet ponoči se sprejme preko urgentne ambulante, kjer opravijo tudi najnujnejše preiskave, tako da vejo na kateri oddelek spada ta bolnik.Zdravnik,ki takega bolnika sprejme že naroči potrebno terapijo.Ko je bolnik na oddelku, se ga najprej umije,če je to potrebno in preobleče v pižamo.Namesti se ga ali v intenzivno ali v navadno sobo.Zmeri se mu pritisk,pulz temperaturo in še vse ostalo kar naroči zdravnik.Bolnik dobi zdravila, infuzijo in podbno…Potem se ga ponavadi do jutranje vizite opazuje, na viziti pa zdravniki naročijo kaj naprej.Če pa je potrebna operacija je lahko operiran že na urgenci, ali pa se ga pelje v operacijsko takrat, ko to odredi zdravnik,tudi ponoči.
Če pa dobimo bolnika že iz operacijske,je obravnava ista kot podnevi.
Sonja je opisala bolj urgentni sprejem, jaz bom pa malo bolj navadnega.
Po oddaji napotnice in zdr. kartice, se naredi rutinske preiskave ( EKG, telesna temperatura, krvni pritisk, frekvenca dihanja…)
Nato bolnik odgovarja na vprašanja glede alergij na določena zdravila ali hrano, posebne diete…..
Sledi popis stvari, ki jih ima – zobna proteza, očala, mobi, bergle……………….
Zabeleži se ime in tel. št svojcev in podpiše in navede ime svojca, ki bo imel dostop oz. kontakt z lečečim zdravnikom ( če to bolnik sploh želi )
Pregleda ga zdravnik in odloči, če je potrebno dodati še kakšno preiskavo ( kri, RTG …..)
Sprejemna sestra pospremi bolnika na oddelek, kjer ga preda oddelčnemu osebju ter vso njegovo dokumentacijo.
na nekaterih oddekih namesti v sobo sprejemna, nekje pa oddelčna sestra, ki razloži hišni red na hitro ( čas obrokov, obiski, toaletni prostori….)
To delajo medicinske sestre.
Zdravnik specialist kirurg med dežurno službo stoji na stopnišču KC Ljubljana ( med 20 in 21 uro ) in vesolni Sloveniji v oddaji Trenja sporoča svoje politične komentarje. Upam, da ga bo delodajalec odpusti – gre za težjo kršitev delovne obveznosti.
Volilci v domu starostnikov v Izoli ne morejo kontrolirati telesa , zato so njihovi volilni lističi neveljavni – izjava zgoraj navedenega za časopis Dnevnik.
Dotičnemu zdravniku odpoveduje center v možganih, kjer ima shranjeno poklicno etiko, torej naj zapusti Javno zdravstvo te države. Mi uporabniki si želimo osebje, ki mu zaupamo.
Ne vem, zakaj morajo nekateri ves čas udrihati po vsem in vsakomur.
Sama sem bila na infekcijski kliniki in večkrat na nevrološkem oddelku KC. Na infekcijski kliniki sem bila naravnost ganjena nad skrbjo in pozornostjo sester (a tudi drugega osebja, s snažilkami vred). Pa ni šlo samo za to, kako so me oskrbovale, ampak tudi za neverjetno skrb za moje dobro počutje. Ker je bila soba, v kateri sem bila, prazna, so me vprašale, ali bi si želela družbe, ali sem morda raje sama, no, seveda sem se odločila, da sem raje sama. Ko pa je nenadoma na oddelku nastala nepopisna gneča, so poskrbele, da sem v sobo dobila svojim letom primerno “sotrpinko”, ker vedo, da je bolje, da v isti sobi ležijo ljudje podobne starosti. IPD.
Sestre so se vedno zdele dobre volje in so me večkrat spravile v smeh, čeprav zanj takrat nisem imela prav nobenega razloga in čeprav sem prepričana, da so imele najbrž tudi svoje probleme. Pa so bile take face, da so jih zmogle pustiti doma.
Podobno je bilo na nevrološkem oddelku, a tudi enkrat, ko sem bila na kliniki za nos, ušesa in grlo.
Zato se želim na tem mestu zahvaliti vsem sestram, ker tako rekoč vse izbrala pravi poklic zase, pa sem iz dneva v dan gledala, koliko dela so imele s težkimi bolniki – in kolikokrat so bili do njih tudi nesramni, grdo nesramni.
Kar tako naprej – dokler zmorete!