med. sestre ponoči
Najprej prevzem službe, t.i. raport, kjer “prevzameš” paciente, izveš, kaj se je čez dan posebnega dogajalo, kakšna so navodila za posameznega bolnika…
Potem obhod oddelka, povprašaš bolnike, če je kaj posebnega, malo poklepetaš, se odzoveš na zvonce, nekoga boli, nekoga skrbi, kontaktiraš z zdravnikom, če je kaj posebnega…
Vsake 3 ure nepokretne umiješ, zamenjaš plenico, jih obrneš na drugo stran, da ne dobijo preležanin, nahraniš po sondi…. Na odd. je ponavadi okoli 30 – 35 bolnikov, od tega 10 – 15 nepokretnih. Ko na enem koncu končaš, ponavadi začneš zopet na drugem.
Včasih je ponoči več dela, včasih malo manj in ti uspe ob 3h zjutraj malo dvignit noge na drug stol. Za kakšne pol ure. Potem pa se kdo že zbudi in zopet kaj potrebuje. Včasih jih zebe, pa prineseš dodatno deko, včasih so potni, pa je treba komplet posteljo preobleči, včasih bruhajo, pa je treba najprej zrihtat njih, potem pa še ostalo po tleh, včasih ne morejo spati, pa jih je strah, pa le malo poklepetaš in jih pomiriš in potolažiš…
Tako, nič posebnega, je pa skoz kaj 🙂
V intenzivnih enotah se pa noč ne razlikuje od dneva.
Hvaležnost pacientov? Ne vem, kaj smatraš ti pod to. Kaj te zanima? Nekateri rečejo hvala, nekateri ne rečejo nič. Nekateri prinesejo pol kile kave. Nekateri pošljejo pisno zahvalo. Nekateri napišejo kritike na forum.
Moja ali naša prijaznost. Lahko pišem le moji. Sem prijazna, subjektivno mnenje. Ko naletim na nezadovoljstvo, poskušam razložiti stvari in največkrat mi uspe. Vzrok nezadovoljstva je največkrat strah. Če presega moje kompetence jim povem, da bodo te informacije izvedeli od zdravnika in če je potrebno tudi poskrbim, da do zdravnika tudi najhitreje pridejo.
Strokovnost? Moje področje obvladam, omogočen mi je vsaj en seminar letno, seznanjena sem z novimi smernicami, dostopna mi je literatura…
Z eno besedo, dobro. Karkoli to že pomeni.
Težko oz. precej težje je bilo, ko je bil otrok majhen. Prideš iz popoldanske, pa ga daš le še spat, zjutraj gre v šolo, ti pa zvečer spet v nočno, delaš vikend dnevno, pa si ponedeljek prost, ko je spet v šoli… Nekako sfolgaš, če si najprej vzameš čas za moža in otroka, cunje in prah malo počakajo. 🙂
Sedaj je lažje. Mož ima na srečo službo, ki ni vezana na točno določeno prisotnost. Tako si vzameva čas za naju tudi med tednom, ob vikendih pa potem oba delava. To je prednost, ki pa je nimajo vsi.
Navadiš se na stalno prilagajanje. Urnik dobim napisan za mesec dni vnaprej in potem kombiniramo. Kdaj kam. Nekako se navadiš, je pa res, da ne vem, kako izgleda služba od ponedeljka do petka od 8ih-4ih, da bi lahko primerjala.
Pomembno je, kako se razumeš s partnerjem, s katerim živiš. Skoraj težko verjamem, da bi bila sama služba vzrok, da gre v zakonu narobe. Če pa gre narobe, pa je služba lahko precejšen faktor nesoglasij. Približno tako kot sex. Če je v zakonu vse v redu, je sex majhen del zadovoljstva, če je pa vse narobe, se najprej zalomi tam in je cela štala.
Naslednje vprašanje ? :)))
pri nas k nočni službi spada večerna nega vseh bolnikov oz. priprava na spanje.
Težje bolnike se obrača na dve uri in pač dobivajo zdravila in menjavo infuzij kot je naročeno.
So seveda tudi nočni sprejemi, ki so navadno težji primeri in mora kakšna kahla žal počakati.
Veliko pozornosti pa se namenja umirajočim ( žal takšen oddelek ). Navadno ( na njihovo željo ) pokličemo svojce, da so blizu svojim najdražjim. Je pa vse skupaj zelo stresno in včasih pride človek domov totalno – saj poznate tisti izraz.
Včasih je pa noč tudi mirnejša, pa malo čvekaš, nekatere študirajo, pletejo – privoščimo si kakšno kavo ali močan čaj.
konec koncev ne moreš celo noč begat po sobah brez potrebe – bolnik potrebuje počitek.
Že od dneva ko sem se zavedala,sem vedela da je moja pot zdraviti ljudi.Po končanem šolanju sem dobila službo v bolnišnici in upam da ti bom lahko vsaj delno podala odgovor.Medicinska sestra ni samo poklic, to naj bi bil načini življenja.Poklicno in privatno življenje se prepletata.Sestra dela pod izredno teškimi in obremenilnimi in stresnimi pogoji.Od nje se prišakuje da ne potrebuje počitek,malco,druzino, spanec.Nikdar ne ve kdo jo opazuje ,nadzoruje, kontrolira ,nezadovoljno godrna,gleda pod prste in še pričakuje da bo vesela ko jo alkoholizirani pacijent zgrabi za ta zadnjo.Ona mora imeti blag nasmeh in vsa ta poniževanja dostojanstveno prenašati.Kaj počnemo ponoči so nas spraševali naspani družinski člani ko smo po nočnem delu prišle domov. Enako interesira tebe. Ponoci se razdeli terapija katera je naročena po urah, pripravijo se napotnice in administracija za preiskave, umes pa velikokrat postrežeš bolniku kahlico,račko ali ledvičko za bruhat .Ko misliš da je delo vsaj delno končano te kličejo z urgence za sprejem.delo nadaljuješ v kuhinji ker je bolnik žejan in ne more spat /pa ne samo eden/.Ko je postrežba končana je na vrsti merjenje krvnega pritiska.Med tem delom se pacijent polula ,pokaka,ima vročino ali je na monitorju ker mu kontroliraš vitalne funkcije,eni lahko imajo sonde ali drenaže ,to vse funkcionira tudi ponoci.Potem delo nadaljuješv izpiralnici ,to je prostor kje se pomivajo kahle in drugi pripomočki.Vse je potrebno pomit in pripravit za zjutraj. Velikokrat se ponoci delajo operacije in sesrta mora pripravit vse kar je potrebno.Z eno besedo povedano ,delo sestre v nočni izmeni je zelo pestro in resnična burleska .Si lahko predstavljaš kolikokrat pacijent ki je naveličan vsega ves svoj revolt spravlja prav ponoči “da sestra nebi spala”,koliko razumevanja in potrpljenja je potrebno imeti , da razumeš bolanega.Proti jutru se deli terapija meri temperatura ,pospravljajo postelje in končno ko naj bi odšla domov se ponavadi spet delo podaljša ker je gužva itn…….
Draga Saša.
Imaš srečo, da delaš v državni službi. Če bi mene zalotil direktor za računalnikom, ne vem koliko časa bi imela še službo.
Sestre tarnajo nad naduarami, kaj misliš, da jih mi ne delamo?
S tem, da imate vi vsaj plačane nadure. Kaj pa trgovke, me zanima koliko časa bi obdržala službo neprijazna tgovka, ki bi namesto s strankami govorila po mobitelu ali pa igrala igrice na računalniku.
Da te ni sram.
Če ni trenutne potrebe ponoči sestra ne paradira po sobah in moti počitek bolnikov. Še tako so prevečkrat zmoteni.
Lahko bereš, kvačkaš, rišeš ali pa igraš pasjanso. Če se pa oglasi zvonec ali je čas za obračanje pacientov, merjenje sladkorja…………….pa NOBENA med. sestra ne igra pasjanse, ker mora VSE kar se dogaja ponoči napisati v raport.
Ja tudi neprimerno vedenje ( kajenje v sobi ) in pritožbe svojcev – vse je zapisano v raportni knjigi, ki se ob predaji službe zjutraj prebere in so o tem seznanjeni dež. zdravniki in vodja oddelka.
Tako, da je vsako nespoštljivo vedenje svojcev dano v vednost lečečemu zdravniku. In prav ti ( zame nekulturni osebki ) se pred zdravnikom pomanjšajo v ritoliznika.
Prav tako se z vso resnostjo preišče VSAKO pritožbo bolnika ali svojcev in se ustrezno ukrepa, če se ugotovi, da je pritožba upravičena.