Živijo!

S partnerjem si trenutno urejava mansardo pri njegovih starših. Trenutno sva že vložila cca.6000eur. še vsaj 40.000 pa še bova, torej gre za kar visok znesek, da bi si uredila stanovanje tako, kot si želim/iva.
Situacija je sledeča…ko sva se midva pogovarjala o prepisu, je rekel, da ne bo težav in da se mu zdi normalno da mu prepiše. Sedaj, ko je mamo vprašal, pa je ta rekla da ne, da nima tega namena, ker pozna preveč primerov, ko gre vse narobe, pa se potem stvari prodajajo in delijo in da si ne želi, da bi potem to slučajno midva oddajala ipd. Stvar je precej kočljiva, saj se on z starši ne želi kregati, sedaj pa trdi, da se mu ne zdi tako pomemben prepis in da si midva kljub vsemu lahko stanovanje urediva. Njegovo mamo seveda tudi razumem, vendar pa, če gledam svoje stališče, živela bom v njihovi lasti in skozi leta se lahko zgodi in spremeni marsikaj. Pa tudi všeč mi ni to, da vlagava sredstva nekam, kjer uradno ni nič najinega in seveda v tem potem ne vidim smisla. Kadarkoli me lahko nabrišeta na cesto, če ju tako pač piči in imam slab občutek..da bi živela pod tujo komando in da bi pač morala biti za vse vedno tiho in vse sprejeti tako kot to drugi želijo. Morda to ne bi bilo, morda pa le..in tega ne morem vedeti. Pač če si s partnerjem nekaj ustvarjava, želim da je to najino in to se mi zdi povsem normalno, oz. to se mi zdi normalen proces, vsi nekako stremimo k temu, ali se motim? Stvar je tudi v tem, da hiša v kateri njegova mama živi, je od moža in njemu so zemljo prepisali starši..torej..zanima me kako bi se ona počutila, če njegovi starši ne bi želeli zemljišča prepisati njemu, z istim razlogom kot ona zdaj sinu ne, z “izgovorom”, da se boji tega in onega in da ne želi tega in onega,….??!! Le kako bi ji bilo? Nič do sedaj si ne bi ustarila..tudi midva bova nekdaj najverjetneje imela otroka in ne predstavljam si, da živim v lasti njegovih staršev..zadosti se mi zdi že to, da sem zato, da sva midva danes skupaj žrtvovala že zelo veliko s tem, da sem prišla v njegov kraj živet, ki pa je od mojega doma oddaljen 120km. Rekla je, da naj še očeta vprašava. kaj on misli, pa kao probajta, če bosta njega prepričala…hmmm, malo sem v dilemi. Zanima me, kaj vi menite o vsem skupaj in kaj bi vi naredili na mojem mestu? Sem obupana, zgubljam voljo, prosim za nasvet..

Lep večer še naprej

Opcij je več:
-lahko svojega moža odpelješ k svojim staršem in naj potem on živi pod “tujo” streho.
-lahko poskušaš odkupiti polovico mansarde po pošteni tržni ceni.
-lahko pa kupita svoje stanovanje, ki ni ne pri enih ne pri drugih starših.

Se pa strinjam s staršema, da nočeta kar podariti mansarde. Morda bi pa tvoji starši podarili polovico stanovanja tvojemu možu, če so dovolj neumni.

Dovolj je da so vama dali v uporabo mansardo brez najemnine. S tem so vama prispevali več kot so prispevali tvoji starši in če si poštena boš to cenila.

Zadeva ni tako enostavna..denarja za nakup stanovanja, nimava. Moji starši imajo še zase premajhno stanovanje, je pa tut to dejstvo, da ko sva se želela preseliti v najemniško stanovanje le par kilometrov od njegovega doma, je že nastal problem, ker je preveč navezan na starše in sorodnike, torej sem bila prisiljena sprejeti dejstvo, da sem pri njih. Pa še nekaj je..on ima stalno zaposlitev v bližini, jaz je nimam. Imajo pa moji parcelo na štajerskem, ki bi mi jo z veseljem prepisali in je možnost tam graditi, a ne gre ne finančno kot tudi ne iz drugih vidikov(njegova služba, on zelo čustven,..) To je enako kot če mi sosed reče, te zemlje ne rabim, lahko si gradiš…zakaj le? Kako naj gradim in vlagam svoj denar v tujo lastnino, kaj pa imam jaz od tega? Njegova mama je bila proti temu, da greva v najemniško stanovanje, ker kao mečeva denar v koš in ni najino..tako se je izrazila, vendar ta mansarda ravnotako ni ne moja, ne njegova. Nimam namena karkoli s to nepremičnino, želim le samostojnost, varnost. Lahko je le on lastnik, da jaz nimam s tem popolnoma nič. Zakaj bi lastnemu sinu pobirala najemnino, saj tista nedokončana mansarda, ki je do zdaj bila le pod streho, sameva že 30let. Stroške bi tako ali drugače pošteno plačevala, tisto kar lahko ločimo, bomo pa sami plačevali po dejanski porabi. Vsekakor hvala za mnenje

Bodi v cvetu 🙂

Če imaš dovolj zemlje se zmeni, da jo prodaš in kupiš polovico mansarde. Če pa ne moreš zbrati dovolj za polovico mansarde potem pa ti ne preostane nič drugega kot da zbiraš račune za vse kar si ti vložila v to mansardo, ker če bosta šla kdaj narazen boš lahko to iztirjala, če ne drugače pa preko sodišča.

Jaz sem imel podoben primer pred nekaj leti. Spoznal sem hudo seksi mačko, ki se je priselila k meni v hišo, ki pa je v lasti mojih staršev. Že po 4 mesecih je začela težiti kdaj mi bodo starši pripisali hišo. Vse skupaj se mi je zdelo malce čudno, ker men starši niso dolžni nič pripisati – jaz sem samostojen. Čez čas se pa spoznal da je ženska totalno utrgana na premoženje in hvala bogu sem se je rešu. Zdaj je našla eno bogato copato in ga molze do zadnjega centa:)

Upam da ti nisi ena takih keš pičk in boš poštena do fanta in njegovih staršev.