Masaža 3-mesečne punčke
Pozdravljena Mojca!
Moja punčka bo stara 3 mesece. Že v tretjem tednu so se začeli močni trbušni krči, ki sva jih nekako že premagali. Počasi se začenja umirjati, vendarr opažam še vedno, da zelo dosti joče. Prej, ko je imela kolike, je znala jokati po cele dneve in tudi noči, tudi jedla ni kaj dosti, saj se je v prvem mesecu, ko še ni bilo hudo zredila za 1200 g, v drugem pa samo 500 g, zdaj pa joče za vsako malenkost, tudi če jo pogledaš, ko njej ne paše. Ko sva doma in nisva zunaj v vozeku, se želi nositi in to pokončno in ne leže, tudi spati ne želi doma, in potem temu vsemu nespanju in včasih neječši moji punčki sledi že pretirana utrujenost in temu primerno kričanje. Tako da zdaj, ko je bilo slabo vreme, je tri dni bila zelo zelo slabe volje in veliko jokala. Naj omenim tudi, da ko jo položim v leže položaj, začne kričati, da jo komaj pomirim. Da o oblačenju za ven ne govorim. Potem imava tudi strašne krike zvečer pred spanjem, ko se želiva naoljiti po kopanju in uporabljati masažo, saj jo želim čimprej obleči, da ne bi samo jokala. V glavnem, takoj se razjezi za vsako malenkost in kot da pade v nekakšen trans, ki je kar lep čas ne morem umiriti.
Zanima me, kako jo naj postopoma umirjam, s kakšno masažo bi to pomagalo ali na kakšen drug način, saj jo zelo težko gledam, kako mi joka na postelji, previjalni mizi, v naročju…. Neumni ljudje mi govorijo, da naj jo zaprem v sobo in jo pustim, da se zjoče in “izprazni baterije”, vendar te govorice kar preslišim, saj svojega otroka ne bom nikoli pustila samega jokati, pa tudi če ga bom morala nositi tudi do enega leta.
Naj povem tudi, da ko se hraniva s stekleničko in ko pride kakšen prdec, se začne jokati, in jo ne morem drugače pomiriti kot s zizabnjem in šššššš, na koncu pa sva z začaranem krogu, ker tako pogoltne veliko zraka in spet je na vrsti rahlo črvičenje….
Zdaj, ko se začenja že zavedati in pozna že najožje družinske člane, se tudi začne takoj jokati in razburjati, ko jo samo pogleda kdo od nepoznanih ali celo tudi ati, babi…
Draga Mojca, hvaležna bom za vsakršno koli vzpodbudno besedo!
že vnaprej se zahvaljujem ter vas lepo pozdravljam.
Miskolinka
Pozdravljeni,
spoštujem vaš pogum in vztrajnost, da iščete informacije in pot, kako bi svoji punčki olajšali prve mesece življenja. Karmen Mlinar vam je svetovala že veliko in se zelo strinjam z njenimi nasveti. Poskusite prebrati njen odgovor še enkrat in še enkrat, mogoče boste našli še kakšno skrito informacijo, ki ste jo zaradi preutrujenosti prezrli.
Težko je biti dobra in ljubeča mamica otroku, ki veliko joka. Sprva je otrokov jok edini način komunikacije s svetom. Prav je, da odgovorite na dojenčkov jok vsakič in takoj. Pobožajte jo, pojte ji, vzemite jo k sebi, nežno zaplešite z njo. Poskušajte razmišljati o svoji deklici kot o čudežu narave, občudujoče in z veseljem! Verjamem, da se v vaše misli prikrade strah, zaskrbljenost, žalost, mogoče čutite, da niste zadosti dobra mama. Vendar vem, da ste najboljša mamica zanjo, da jo imate radi, kljub temu da joka in da se poznata komaj 90 dni in se obe šele navajata ena na drugo. Vi se učite biti mamica, ona pa se uči življenja izven maternice, kar je za nekatere dojenčke težka naloga. Dajmo ji čas in pustimo ji, da se toliko časa, kot je bila v vašem telesu, navaja na življenje izven vašega telesa. Da se uči spoznavati vse občutke v svojem telesu, je za nekatere dojenčke prav travmatična izkušnja, ki lahko traja kar nekaj mesecev.
Poskusite sprejeti otrokov jok in poskušajte se z njo pogovarjati čim bolj pomirjujoče, naj vaš glas spodbuja njo in vas. Torej:”Slišim, da jokaš, vendar ne vem, kako bi ti ustregla, saj si že previta, nahranjena, pestovana, rada te imam kljub temu, da si že preglasna za moja ušesa in sem utrujena” Ne pa: “Ja uboga revčka, zakaj jokaš, mamica te ne zna umiriti, kaj je vendar narobe”.
Dopustite ji v svojih mislih in besedah, da se močno izrazi in poskušajte začutiti, kaj se skriva za tem jokom: občutek otrokovega strahu, žalosti, zapuščenosti. Če ste sami žalostni, dopustite svojim solzam, da privrejo na dan, priznajte si, da se počutite nemočni. Ko bodo vse napetosti šle iz vas, bo več prostora za nova občutja, lažje boste stisnili svojo štručko k sebi.
Kar se masaže tiče, bodite umirjeni, postopoma ji zlezite s svojimi dlanmi pod majčko na trebuh in samo pogrejte ta del telesa in zamišljajte si, da pošiljate svojo ljubezen, mir, sproščenost preko svojih toplih rok v otrokovo telo. Ni potrebno še masirati, če malčica joka, se počuti negotovo, vse bo prišlo na vrsto! Ne hitite! Enostavno držite roke na trebuščku, pojte, opazujte, ali bodite v tišini.
Ko jo hranite po steklenički, pristavite jo k svoji dojki, tako da se z ličkom dotika vaše kože, tudi če ne dojite. Tudi to ji bo dajalo občutek varnosti. Dobro se tudi vi namestite na stol, noge naj bodo na pručki, podprite se s kakšno blazino, če je potrebno, skratka počutite se kot kraljična na zrnu graha. Uživajte, opazujte jo, ko vas gleda, poskušajte ustvarjati situacije, ki jo pomirjajo, nosite jo pač tako, kot ustreza njej. Tu se mamice učimo prisluhniti svojim otrokom in to brezpogojno. Kar korajžno, bogato boste poplačani, samo včasih se nam zdi, da čas prepočasi teče.
Zaupajte težave tudi pediatru, naj bo pri pregledu pozoren, kakšen je tonus mišic, mogoče je potreben še kakšen dodatni nevrološki pregled, da se izloči še kakšne zdravstveno pogojene težave. Nič niste opisali, kako malčica lula, kaka, kar se teže tiče, pa ne skrbite.
Res je tudi to, da pri starosti 3 mesecev pride do skoka v rasti in do povečanih potreb po hrani, ki se pri temperamentnih otrocih pokaže kot več joka in nepotrpežljivosti.
Vsekakor boste ena od najbolj prekaljenih mamic in boste v prihodnosti sami lahko dajali nasvete svojim prijateljicam in znankam, ko bodo imele male kričače. Do takrat pa vam želim polno mero strpnosti do punčke, ki vam je neizmerno hvaležna, da ste jo sprejeli v svojo družino.
Lep pozdrav,
Spoštovani,
javljam se vam še enkrat. Napisala sem vam na vaš mail še nekaj misli, ker je bilo sporočilo zavrnjeno, se (če želite seveda), javite na moj mail: [email protected] .
Lep pozdrav, Mojca K.
Forum je zaprt za komentiranje.