mamice z dvema ali več otroci
Pozdravljene;
ravno sem odgovarjala na enega izmed spodnjih postov in sem se malo zamislila nad tem,da kako srečo pravzaprav imam ,da imam dobrega moža,mamo,taščo in tasta,ki mi vedno priskočijo na pomoč pri negi-varstvu mojih otrok.Redko sem z mojima škratkoma popolnoma sama in vedno je pomoč na dosegu.
Vem pa,da je veliko mamic,ki se prebijajo same,bodisi zaradi partnerjeve celodnevne službene odsotnosti;stari starši so daleč stran;ni denarja za vrtec ali privatna varstva,…
Občudujem vas,obenem vas pa pozivam,da napišete,kako si razporedite dan in kako ohranite mirne živce,saj vemo da vsak otrok posebej zahteva svoje?
l.p.Tweety
Imam 3 meseca staro deklico in 5 let starega psa, ki je prav tako naš družinski član.
Dopoldne sem sama doma. Psa je potrebno peljati na sprehod, pa midve bi tudi šle. Kako to zgleda?
Oblečem sebe, oblečem deklico in počaka na kavču v zimski vreči. Letim v predsobo, dam psu na vrat oprsnico. Grem po deklico, v pralnico po voziček. Deklico noter, psa na 8metrski”štrik” pa gremo. Seveda vedno ne uboga, zato se moramo kdaj ustaviti, da mu jih malo napovem. včasih se ustavimo, ker koga srečam. Povodec imam v eni roki, voziček vozim z drugo roko.
Nekateri sprehajalci nas seveda čudno gledajo, drugi pa samo opazujejo in si verjetno svoje mislijo.
Dokler nisi postavljen pred dejstvo oziroma, dokler v tebi ne zraste želja in tisto, jaz pa bi šla ven s deklico in psa bi tudi peljala na sprehod..si sploh ne moreš predstavljati kako boš to vse tehnično izpeljal.
Seveda predno je bilo prvič, sem tudi jaz tuhtala kako naj vse to izpeljem…ampak sem kar naštudirala sistem.
Ok, odgovorila sem ti na vprašanje, pa imam samo enega otroka, ti pa si pozvala mamice z več otroki. pa mislim, da tam stvar deluje podobno kot pri meni.
Ojla!!
Sem mamica dveh otrok. Večji je star 4,5 leta, mlajši pa 4,5 meseca. Skupaj smo doma, večji trenutno ne hodi v vrtec. Sami smo do 16.30, ko pride domov naš oči in pomaga.
Zjutraj me zbudi eden od njiju, ponavadi okoli 8.00. Nato malega podojim, ga previjem, oblečem velikega in sebe in nama pripravim zajtrk. Po zajtrku se veliki igra sam, da lahko malega uspavam, nato se igrava skupaj. Okoli 12.00 gremo ven. Prej smo hodili že zjutraj, v tem mrazu gremo pa bolj pozno. Zunaj smo, dokler mali ni lačen. Potem moram kuhati kosilo, ponavadi z malim v naročju. Ko pride domov oči, grem včasih počivat. Sledi pospravljanje in vse, kar sodi zraven. Zvečer pa spravljanje spat, pravljice, dojenje, uspavanje, … Ko otroka spita pa ponavadi padem dol.
LP
Pa še naša zgodba:
ta velik ima 2,5, mala pa skoraj 6 mesecev. Lahko se pohvalim, da ta zelo pridna – še to: oba sta doma. Zjutraj se okoli pol osme zbudimo. Potem se nekako zberemo v spalnici in malo pocrkljamo. Do pol devetih priromamo do kuhinje in včasih celo že kaj pripravimo za jest. Ta velik smukne med kocke, da je jed na mizi, mala pa opazuje pripravo iz svojega stolčka. Sledijo zajtrk, malo igre do desetih. Ko ta malo uspavam, mi veliki rad malo ponagaja, včasih pa ga uspem zanimirat kje drugje za 10 minut. Potem imava s ta velikim čas samo zase. Rad sodeluje pri hišnih opravilih, zato lahko takrat veliko naredim. Če pa se mi ne da, pa samo zidava garaže, stolpe itd iz kock. Okoli 12 se mala zbudi – odhitimo ven. Ob pol dveh pa se prične procedura – manjše kosilce, potem gre v posteljo veliki in mala zraven posluša pravljice, potem spravim spat še malo in če sem res utrujena, grem spat tudi jest!!! Sicer kuham, pečem, čitam ali visim na netu – kot zdajle!. Potem se nam pridruži možiček in vse se lepo odvrti naprej – v mirnejšem tempu… mala se je zbudila…čao
Sem mamica dveh deklic (3 leta in 9 mesecev) in v pričakovanju tretjega. Babice so precej oddaljene (25 km), tako da imam od njih bolj malo pomoči, tet, stricev pa tudi ni v bližini. Mož dela cele dneve. Se mi zdi, da če jih imaš več (več kot enega), da je nekako lažje, saj se med sabo kar malce zamotijo. Sicer je mlajša stara šele dobrih 9 mesecev, pa vendar se s starejšo super razumeta, predvsem zato, ker se ji mala kar naprej smeji, kar koli naredi. Starejši pa se to fino zdi in potem smeha ni ne konca ne kraja. Malce me je sicer strah, ko bo prišel tretji na svet (čez približno pol leta) in bo bolj naporno, predvsem zato, ker bo mlajša stara le dobro leto in pol in ji bo težje kaj razumeti. Upam pa na “podporo” starejše, da se bo kdaj pa kdaj tudi z njo zaigrala. Bomo videli, se bom javila čez pol leta ali malce več in poročala kako je.
Sicer pa se mi zdi, da s tem ko imaš več otrok (več kot enega) tudi manj začneš komplicirati in tudi življenje je potem lepše… Že zdaj se presmejimo kar veliko skupnega časa, tako da upam, da bo tudi kasneje tako. Utrujenost pa je, priznam kdaj pa kdaj kar močna.
Pa lep dan.
Naši “prestolonasledniki” štejejo 3 leta, 20 mesecev in 9 mesecev.
-moj “delovni čas”: od 07. – 23. ure (non-stop) – 7 dni v tednu
-delovni čas pralnega stroja: non-stop
-delovni čas likalnika: skoraj vsak dan od 23-01.ure zjutraj
– možičkov in moj počitek: od 01. ure do…..
– možičkova pomoč: neprecenjlive vrednosti in zmeraj dobrodošla (jo pridno izvaja)
– možičkov delovni čas: od zjutraj do večera
– čas za seks: se najde brez težav, oz. si ga z možičkom kar vzameva
– sprehodi: sedaj že sama izvedem z vsemi tremi bebami skupaj
– čiščenje stanovanja: sem zmožna brez pomoči (zaenkrat)
Če sem še kaj pozabila – tudi zmoremo!!!
Na koncu: moj najljubši poklic: BITI MAMI!!
Life is so wonderfull-U have to enjoy it!
Pozdravček,
popiKa
Ko berem poste,vidim da ste nekatere res od sile.Kapo dol pred vami.
Aja, pa še to.Tudi mi imamo psa in je zame kot da bi imela tri otroke,zato popolnoma zastopim Mojco.
Res pa je verjetno mamicam,ki imajo majhno starostno razliko med otroki precej težje,kot mamicam z malo večjo st.razliko.Pri nas je kar pestro.
No pa lepo pozdravljene.
Da pristavim svoj piskerček. 2xna dan ven, z 10m v vozičku in 60kg psom, ne glede na to, kakšno je vreme (izjema, če je mož doma), ker jih drugače slišim od tašče, da po malinah lula (po prihodu iz porodnišnice in totalni utrujenosti). Na srečo ali ne, dete zaspi čez dan samo v vozičku. Zvečer pa še enkrat. Kdaj ga tudi mož pelje, a vglavnem ga jaz. Zaenkrat imava samo enega otroka in psa, brez pomoči taše in moje mame in upam, da bo pri drugemu otroku tudi tako ostalo. Oba z možem ne preneseva umešavanja in vse posledice, ki jih tašče in mame potegnejo za seboj.
Ojla, Nada!
Včasih htr’, všasih pa počas’-pa je super za vse nas!! (he, he).
Predvsem pa izkoristiva podarjene proste trenutke, ko deca spijo. Ja, imava pogosto to srečo, da vsi naenkrat zadrnjohajo vsaj za tričetrt urice. Zenkrat….Najlepša so pa prebujanja med vikendom, saj ponavadi pančkajo do pol devete zjutraj.
Pozdravček,
popiKa
6, 3.5 in 2 leti.
– Vstajanje med tednom 5.45 otroci, 5.15 jaz
– kakanje, lulanje, zajtrk do prbl 6.30 (včasih) do 6.45
– odhod v šolo in vrtec
– letim v službo
– popoldan: igra, aktivnosti
– večerja 18 – 18.30
– spat med 19.30 in 20.00
– mama se nato pripravi za službo, kaj postori po hiši: perilo, posoda…
– spanje 23.30 – 0.00
– tata večinoma odsoten
– babice: ena skoraj kot da je ni (eno nadstropje nad nami – tašča,ja), moja mama pa mi precej pomaga – hvala, mama.
LP, K.
Bom še jaz povedala kako je pa pri nas – eden hodi v 5. razred, drugi pa bo naslednji teden star dve leti.
Med tednom vstanem ob 5.45, mali pa se zadnji mesec zbuja ob 5.00, kar pomeni da vstane skupaj z mano, mami se stušira ob spremstvu, potem gre pa še malček v banjo, da se mami uredi do konca, potem ga oblečem in zbudim moža in gremo okrog 6.30 v vrtec in službo. Šolar pa gre v šolo ob 8.00. Med 15.30 in 16.00 pridemo domov, ta večji je že doma, potem pa kuham kosilo, ponavadi ob “pomoči” najmlajšega, zraven pa še pomagam pri domači nalogi, če se le da pa kuhanje prepustim možu (če je primeren jedilnik – morske zadeve ali pohanje). Potem gremo še na kakšen sprehod ali trgovino in okrog 20.00 gre mali spat, jaz postorim še najnujnejše stvari in potem zaspim pred TV-jem, da bi imela pa še psa, si pa res ne predstavljam.
LP, Tanja
Otroci so stari 15 , 13 let in 8 mesecev.Na srečo sem še v porodniški, pa si dan lahko razporedim tako, da je kolikor toliko vse opravljeno.
LTa velika dva mi včasih kaj pomagata, amprak večji ko so manj je časa, manj energije.
Mož je pa cele dneve v službi.
Sama, skupaj z otroci hodim tudi po nakupih- večjih, za sproti pa z tamalo medtem ko se odpraviva na obvezen dopoldanski potep.
Jaz staršev na žalost nimam več, mama je bila edina ki mi je priskočila na pomoč, ko sta bila tavelika dva majhna. Tašča pa živi 250 km stran in je zelo razočarana, ker ne hodimo več delat na njihovo kmetijo, tako kot včasih. Mi imamo po njihovem časa na pretek, ker živimo v bloku. Ampak to je povečini mišljenje ljudi, ki živijo na kmetiji. Jaz imam namreč po stanovanju vse na gumbe. Samo pritiskam in samo se opravi vse.