Naš osemnajst mesečnik je že nekaj časa kazal na lulčka kot, da ga boli. Ko sem ga previjala sem ga skrbno pregledala a ni bilo nič vidno. Včeraj zvečer je ponovno pokazal na lulčka in zraven pojokal. Takoj sem ga šla previt in glej lulček je bil ves zatečen in rdeč!! Takoj smo se odpravili k zdravniku. Delala je dežurna zdravnica, ker je bila ura že sedem. Zdravnica ga je le od DALEČ!!! pogledala, niti dotaknila se ga ni, mu predpisala antibioteke Taracef, hladno kamilično kopel in bombažne pleničke. “Če ne bo lulal ali če bo slabše pridite nazaj” je rekla ter nas na hitro odpravila. Antibiotikov mu nisva dala, saj se mi je zdel pregled preveč površen. Včeraj smo ga dali sedeti v kamilice in isto danes zjutraj ob šestih, ker se je zbudil že ob petih (ponavadi ga ob 6.30 s težavo spraviva iz postelje). Oteklina ni izginila. Nobene spremembe ni za opazit ne na boljše ne na slabše. Še vedno ga boli, ker na trenutke hodi tako na široko in včasih potarna.

KAJ NAREDITI?? Je imela katera podobno situacijo?? Naj povem še to, da ima precej ozko kožico na lulčku in je niti približno ne spravimo dol – smo že bili pri urologu pa je rekel, da bomo ukrepali, ko ne bo več pleničkar.

PROSIM POMOČ!!

Hvala,
Miša

Mi takih izkušenj sicer nimamo, vendar bi na tvojem mestu poklicala svojega pediatra in se dogovorila za pregled.

Pri nas je imel enkrat rdeč lulček, nekoliko ga je bolel na dotik ni pa bil zatečen. K zdravniku sva šla v bistvu zaradi drugih stvari, ko pa je zdravnica videla da ima lulček rdeč mu je takoj napisala antibiotik. Ker naši zdravnici zaupam, ga je pač jemal, pri naslednji kontoli pa je bilo bolje in je zdravnica rekla da je sedaj pa O.K., ne spomnim pa se ali so mu pri kontroli vzeli kri ali vodo. Ko mu je predpisala antibiotik, vam da kaj drugega ni kontolirala.
LP Anita

Menim, da je dobro, da greste čimpej k pediatru. Pregleda naj otroka in naroči preiskavo krvi ( le tako boste vedeli, če otrok morda res potrebuje antibiotik in mu ga potem tudi dali). Drugače pa res k pediatru, ker je to le delikatna zadeva, pa tudi otroku ni lahko.

Lala

K zdravniku!!! Ne pusti se odpraviti, zadeva ni lepotna, pač pa boli, zato če ni oteklina prav nič splahnela, pojdi k izbranemu pediatru..
T.

Draga Miša, vnetje (oteklino, rdečino, bolečino in lahko tudi gnojen izcedek) lulčka pogosto povzročajo bakterije, ki se naberejo med kožico in lulčkom. Pod kožico se nabira umazanija, smegma, lahko tudi ostanki blata in urina, kar ob prisotnosti bakterij povzroči vnetje. Najpogosteje vnetje povzročijo bakterije, ki sicer živijo v črevesju; ali bakterije, ki sicer normalno poseljujejo kožo (npr. Staphyloccoccus). Terapija je: pogosti obkladki, sredstvo proti bolečinam in praviloma antibiotik.
P.s.: če se stvar razvija, je seveda potrebno stvar ponovno pokazati pediatru.
Pozdrav!
Nina

Hvala za vaše odgovore. Pravkar sem govorila z mamo (pazi mojega sina) in pravi, da se je vmes razjokal celo ko je lulal. Takoj sem klicala svojo pediatrinjo, ki pa žal dela danes popoldne. No kakorkoli, popoldne gremo še enkrat k zdravniku!

Hvala, še enkrat,
Miša

Tudi moj najmlajši je že imel take težave. Mislim da ko je že tako hudo ne pomaga nič drugega kot antibiotik. Zdravnica to najbrž ve in pregled se ti je najbrž zato zdel tako površen. Verjamem, da nobena ne da prav rada antibiotika, pa vendar se ga včasih le ne moremo ogniti.
Upam, da bosta čimprej v redu.
LP Simi!

Tudi jaz sem ze imela tak problem pri svojem otroku.
Pri vsakem previjanju mu lulcka umij z blago, mlacno kamilico in mu na otecenem delu premazi vse s Canesten kremo, ki jo kupis v lekarni. Cez dan, dva morajo tezave izginiti.
Pozdrav in pocajtajta se.

Pomaga kopanje in obkladki v hrastovem lubju, ki jih kupiš v lekarni ,ali pa blaga raztopina hipermangana.Tudi ta se kupi v lekarni.Tvoj sinek ima zoženo kožico-fimozo.Pri vsakem kopanju mu kožico rahlo poteguj nazaj,seveda ko ne bo imel več otečenega lulčka.Ob ponavljajočih se težavah pa te zdravnik napoti h kirurgu da korico obraže( pri treh letih starosti ortoka) seveda če se stvar prej ne uredi sama od sebe.Mojemu sinu se je to popravilo pri petih letih seveda ob skrbni negi in rednem “treniranju” kožice.
Lep pozdrav!

Spoštovana,

imam sina, ki mu že od rojstva ni šla kožica čez glavico lulčka. Vendar ker ni bilo nobenih težav, smo po nasvetu zdravnikov čakali. Ko pa je bil star 2 leti, se mu je za kožico naredila bulica za velikost fižola. K sreči vnetja še ni bilo. Vendar smo vseeno šli na operacijo – obrezali so mu kožico na glavici. Povedali so nam tudi, da bi se bulica – bila je zamašena lojnica – lahko vnela in težave bi bile še večje. Operacijo smo opravili še takrat, ko je imel sin še plenice. Od takrat ni imel nikoli nobenih težav več.

Predlagam vam, da se še dodatno posvetujete s svojim zdravnikom – zadeva sigurno ni tako nedolžna, če je prišlo že do vnetja. Pravočasen ukrep bo koristen.

Srečno.

Naš malček je danes že O.K. Dobesedno namakali smo ga v kamilicah, dajali kamilične obkladke in jedel je antibiotik Taracef. Je pa bilo res grozno. V četrtek ga je pregledal tudi urolog in nam rekel, da bomo operacijo kožice naredili takoj, ko se to pomiri. Zdaj pa me zanima, če mi lahko Lidija in morda še kdo poda kakšno info. kako izgleda ta operacija in kako to prenašajo pleničkarji?!

Prosim za pomoč.
Miša

Spoštovana Miša,

dan operacije je potekal tako: zgodaj zjutraj smo bili v bolnišnici (sin je moral biti tešč). Sina so vzeli v oskrbo, midva z možem sva morala oditi. Vrnila sva se čez približno 3 ure, ko se je sin ravno prebujal iz narkoze (splošna anestezija in ne le lokalna). V začetku je bilo malce hudo, saj ga je bolelo in tudi hoditi ni mogel. Na lulček so mu dali vlažno mrežico, da se ne bi prijela gaza direktno na glavico. Nato smo odšli domov. Popoldan ob 15 uri pa je že veselo tekel na okoli (malo je pozabil na bolečino, pa še omotica od narkoze je že minila). Malce težje je bilo naslednji dan zvečer, ko smo prvič menjali obveze – namakali smo ga v kamilicah, da se je gaza odmočila – vendar ni šlo, zato smo šli k zdravnici in je ona še dodatno namakala in uspešno odstranila gazo, ki se je kljub mrežici prijela na glavico. Že naslednji dan pa smo to lahko opravili sami (brez pomoči zdravnikov in kakšnih zdravil proti bolečinam). Pogosteje sem mu menjala plenice in ga večkrat pustila razvitega, da je imel lulčka na zraku. Po nekaj dneh, ko ni bilo več odprte rane, smo ga zavili le še v plenico.

Srečno – pa brez strahu.