Še ena točno taka kot si ti, le da je pri meni minilo 11 let. Zakaj ne vozim? Nimam pojma. Ko sem naredila izpit sem nekaj časa vozila, potem sem spoznala svojega dragega, ki me je peljal kamor sem hotela in meni ni bilo treba. In tako sem kar naenkrat nehala, sedaj pa je problem začet. Čeprav sem že razmišljala o obnovitvenih vožnajh, se kar ne spravim. Grozna sem.

Še ena, ki ni ljubiteljica vožnje z avtom. Prosim, če ima katera informacijo ali idejo kako s Taxijem po Ljubljani prevažati malčka naj le napiše, ker bo to očitno marsikateri v pomoč. Taxistov je v Ljubljani kot listja a očitno jim kaj tako konkurenčnega kot avtosedež v avtu ne pade na pamet. Torej prav bi mi prišla telefonska tudi, če taxi vozi na črno.

Še en Taka, ki pa sem uspešno premgala strah. Izpit naredila pri 19 iz prve, nato 2 krta vozila in nisem nato vozila 6 let, nekako . Nato sem pisala diplomo, imela sem tamalčko, s taksijem do Lj- predrago, z avtobusom z trimesečnikom- ne-kam naj pripnem lupinico hja, z vlkaom, odročno. prisiljenena sem bila vzeti nekja ur pri avtošoli in nato nekajkrat sama vozila, ko je zraven mož, potem šla prvič sama s tamalo v Lj ( 30 km). Bilo mi je grozno, ko sem šla drugič in naslednjič vedno lažje in zdaj kar gre. Sicer me je še vedno strah, najbolj srečna sem, ko se vrnem domov, parkiram in iztopim iz avta. Mi je pa še vedno zoprno parkiranje ( v avtošoli vozila tamalga cliota, mi pa s karavanom,…)

Kar pogumno, pomoč, ure in počasi pa bo.- Moram rečt, da mi je sedaj veliko bolj fajn, ko grem lahko kam sama, ne da stalno možu, a nas ( otroci) pelješ sem, tja,…