Zdaj sta skupaj…
Jaz pa vaju imam oba tako zelo rada.
Sama sta se odločila in oba sta prezgodaj odšla.
Mene pa boli…

hčerka

miska…

vem kako hudo ti je…pred enim mesecem sem izgubila atija…tudi mamico bi kmalu,ampak se ni dala…
atija pogresam vsak dan bolj…pridejo trenutki,ko bi lahko razbila in unicila vse kar mi pride pod roko…

koliko pa si stara?

26 let. Tudi jaz sem zelo jezna, pridejo pa trenutki, ko se počutim čisto nemočno, in sem zelo nervozna.
Najbolj mi pomaga, da vzamem psičko in grem v gozd in tečem…In se mi zdi da tudi bolečine “tečejo” stran . In je nekaj časa boljše…Sicer ne živim več doma.

Miska…jaz sem nekaj let mlajsa od tebe…v bistvu sem morala odrasti v enem grdem torkovem jutru…Prijatelji mi pomagajo, da lazje in lepse prezivljam dneve, da ne mislim le na stvari ki so se zgodile….Sem brez energije, vsak dan je huje…Tolazi me misle,da bo mami cez nekaj tednov koncno doma…do takrat pa…

Drzi se…

Se vama pridružujem. Stara sem 23 let in pred dvema letoma sem izgubila atija, mami in staro mamo. Bolečina popušča, nekako sem se navadila … Ne morem pa se navadit ba občutek, da nisem nikjer “doma”.
Upam, da bom enkrat našla svojo srečo … pa tudi če se slipi mal patetično.