Zdaj ne vem … Mogoče je prišlo do kake semantične napake. Ali pa je vse lepo in prav ter si razumela, pa ti je smešno, ker pač izgledam kot ene vrste hudič … Kar pa meni sploh ni kul. 😉

Tudi moja hči je podobna tvoji, stara je 19 let in je v četrtem letniku. Je zelo zaprta vase in se težko odpre tudi z mano ima hladne odnose to traja že od pobertete, šolo komaj izdeluje večino časa preživlja s fantom, ki ne študira in komaj kje dela. Tudi jaz občasno mislim, da ima kaj z drogami, ker veliko šprica šolo in sem ji zagrozila, da jo bom vrgla iz stanovanja, če ne bo delala šolo redno. Seveda sem jo vprašala, če ima kakšne težave morda z drogo (tako bolj po ovinkih) čeprav tudi kadi in rada kaj popije, se mi zdi zelo labilna oseba, veliko se s sabo pogovarja, ko ima kake težave in se mi zdi včasih čudaška. Zelo rada bi ji pomagala, vendar ne vem kako. Izrazila je željo, da bi šla h kakemu psihiatru, ker pravi, da ima psihične težave sama s sabo. Morda je kriva šola in sošolci, ki se z njimi ne zastopi. Sem ji svetovala naj gre k svoji splošni zdravnici in naj jo ona napoti k psihiatru, tudi jaz ne vem kako ji pomagati in jo včasih tudi ne razumem.

če le hoče k stokovnjaku pojdita skupaj, moja noče nikamor, a počasi in vztrajno se trudiva OBE poiskati pot do razumevanja , za odtenek se je odprla ,malenkost bolj pozitivne ocene nosi domov in počasi se ji krade nasmešek v njene oči, vendar je to garanje , potrpljenje na vseh področjih in tone ljubezni ,da prebije skoz otroka , da mu stojimo ob strani. Š e vedno me je nekje v sebi strah , a se trudim biti samo ljubeča mama

vse to kar morata vajini hčeri it skozi je faza, hvala bogu jima stojita ob strani. prosim vaju le, da ju nikoli ne obtožujeta, ker se bosta popolnoma zaprli pred vama in ne bosta več imeli vpliva na njiju…. potem pa se lahko zgodi karkoli…
moja mama je izbrala napačno pot, prišli smo tako daleč, da ji sploh več nisem ničesar povedala in se distancirala od nje….
dokler se nisem izselila se sploh nisva mogli normalno pogovarjat, zdaj ko ne živiva pod isto streho, pa lahko normalno govoriva…

svoji hčeri podpirajta, jima vlivajta pogum, poskušajta konflikte reševat na miren in preudaren način, predvsem pa ju poslušajta…

veliko sreče

Zenice so na ecstasyu zelo široke, pri heroinu pa male kot glawica od bucike. Zelo dvomim, da gre pri vaši hčerki za drogiranje, saj tudi če bi zaužila ecstasy bi se z vami pogovarjala… mogoče še bol odkrito kot ponavadi. Pa tudi denarja nima dovolj…

LP

In kako se sedaj razumete s svojo hčerko?

To je samo puberteta – bo že minlo.
jaz imam doma brata, ki je star 17 in je totalno nemogoč. Sicer sene drogira, ker je bil vedno proti drogam. Še jaz, ko sem kadila travo mi je rekle, da sem spotana pa je bil mlajši. Amapk to so faze skozi katere gre vsak. Spomnite se kako ste bili vi…
Če se jaz spomnim mojega 16,17 se lahko samo za glavo držim ne 🙂
Pravi hudič sem bila, koliko sivih lasov sem mamcinardila 🙂
Sedaj se temu smejima, če pade debata na to.. 🙂 Najraje imava tisto, ko sem jo prepričevala, da tisto ni trava kar je našla 🙂 hehe 🙂

Sedaj, ko se bom pa počasi odselila pa je vse ok 🙂 pa pozabiš sčasoma na vse kar se je dogajalo – ampak nikoli ni vredu čisto pozabit pubertete 🙂 saj boš sam nekoč imel otroke pa se boš moral spomniti kako je bilo 🙂