mami sprašuje
z njo se težko pogovarjam že od otroštva ,nikoli ni pustila ,da ji berem pravljice ali ,da se vtikam v njeno osebnost vedno je bila zadovolna če sem bila samo prisotna. Ta moj otrok se je pri 4 letih na učil popolnoma sam brati vse vrste črk in tudi nekaj računati ,v višji stopnji sem poslušala samo kako je neumna ,da nikoli ne bo nič znala… vsak problem rešuje tako ,da se enostavno umakne, učim jo , da se mora spopasti z njim, pa vedno pravi ,da ji je vseeno. hodi na sr. šolo ,ki si jo je z veliko željo izbrala sama, pa mamo kar nekaj enk.
Najin pogovor se vedno konča z njenimi žalitvami kot npr. zakaj si me sploh rodila , z loputanjem vrat ali odhodom v svojo sobo, mogoče sem prenežna z njo in premalo stroga , vidim ,da potrebuje pomoč pa ne znam do nje že vseh 16 let,pa naj se še tako trudim, sem tudi zelo veliko doma ima brata in male sestrice ,ki jo imajo vse rade . Sedaj me že starejši sin sprašuje ,kaj je narobe z njo ,ji hoče pomagat narest uslugo pa ga prav nesramno nadere. zna biti tako prijeten otrok ampak tako redko vidim srečo v njenih očeh ,da boli . Kaj naj…..
Kako dobro vas razumem..
Tudi sama sem bila težaven otrok. Vedno sem se zapirala vase in tudi, če ni bilo nič narobe, sem bila raje sama s sabo, v svoji družbi, kot med ljudmi..
Kriva so bila tista nora najstniška leta, ko sem iskala lastno identiteto, svojo socialno vlogo.. Nisem bila nedolžna tudi pri eksperimentiranju z drogo, čeprav nisem nikoli pretiravala toliko, da bi opazili tudi doma.
Ta leta sem preživela v dijaškem domu in nisem imela kontrole staršev, le vzgojitelja, ki pa jih je imel “na očeh” vsaj 30 takih.. Tako da…
Ne vem, kaj naj vam svetujem.. Težko je, če zavrača pogovor, če se zapira..
Najbolj je odvisno od nje, koliko je dovzetna za vplive družbe in predvsem v kakšni družbi je..
Jaz vem, da sem bila precej trdna, čeprav so bili okoli mene tudi že težki zasvojenci..
Želim vam sreče in upam, da se nam še kaj oglasite!
LP
vsekakor bodi pozorna na njeno vedenje, ne bi bilo slabo, če bi si zapisala kdaj ima široke zenice. dobro bi bilo tudi, če bi bila seznanjena z njenim urnikom (da ne hodi po šoli ali pred poukom kam) in z njenimi izostanki od pouka.
to, da je bila prej pravdobra, sedaj pa ima več enk v šoli, lahko pove, da:
– se ji preprosto ne da več učiti (verjetno je to samo začasno)
– da je snovi enostano preveč in se ne zna oragnizirat
– da jo mučijo kakšne druge težave, ki sploh niso povezane z drogo. lahko se obremenjuje s svojim videzom, mogoče nima prijateljev s katerimi bi se lahko pogovorila, mogoče ni s fantom, ki ji je všeč.
– sprememba okolja tudi lahko vpliva na razpoloženje; mogoče se ne za vklopit v novo družbo. dostikrat se zgodi tudi, da ko začnejo hodit otroci v šolo v LJ najdejo slabo družbo.
lp
Odločila sem se, da bom odgovorila na to temo….
Sama sem bila zasvojena s tabletami proti bolečinami in alkoholom…imela sem zelo težko preteklost, ki me je naredila samo sebe sedaj močno…v življenju nimam pretirano velike sreče, poleg tega imam veliko srce, ki ga do sedaj nihče ni cenil….na robu prepada sem delala samomor in takrat so me rešili moji starši.še danes sem jim hvaležna za to, ker ko imam problem v življenju, ga ne poizkušam rešiti z tabletami in alkoholom.
Kar se tiče vašega vprašanja pa tako: ne vem koliko močna oseba ste, vendar mislim da bi morali narediti veliko več kot da samo tukaj sprašujete..povečane zenice niso vedno vzrok za droge, v večini primerov pa žal so.
Če ste dovolj moćna oseba in se ne bote nekaj časa ozirali na to, ali vam bo hčerka zamerila ali ne, bi morali narediti veliko več, kot pa samo spremljati njeno obnašanje tako doma, kot tudi v šoli.
Vzemite si dan dopusta ali dva..seveda brez tega, da hčerka ve.delajte se, da je vse ok. pojdite v šolo osebno do razredničarke, si oglejte njene ocene. namreč, v velikih šolah otroci špricajo in dobivajo slabe ocene, profesorji pa jim samo grozijo, da bodo obvestili starše, tega pa seveda ne naredijo. seveda vam lahko hčerka natvezi vse mogoče, da je pridna v šoli, da je vse ok, da ne šprica, ampak ali vi veste, da je to res?
Tudi če ne hodi nikamor ob vikendih to ni pomembno, če je v slabi družbi, je dosti, da se dobiva z njimi že v šoli..tudi če bi jemala drogo, jo lahko dobi tam in nosi s seboj domov.
V primeru, da odkrijete kaj neprijetnega v zvezi z vašo hčerko, je potreba stroga kazen….tudi hišni zapor če je teba…ali ti hčerka zameri ali ne..
primer, prijateljica je sama poslala sina v zapor za 3 mesece..koliko ji je hudo, njemu ni pokazal, ko je prišel ven, ji je bil hvaležen za to…če boste samo ugotavljali, ne bo iz tega nič!poleg drugih otrok, skužbe in skrbi mislim da bi si morali vzeti čas, da pridete zadevi do dna, vendar ne na svoj način. imam zelo veliko priznanih terapevtov, ki ti pomagajo iz še tako nezmožne situacije. Treba je biti samo močen…tudi če bi hčerka zamudila leto šolanja, je to v primerjavi s celim življenjim nič, le da bi se vrnla normalna kot je bila prej. Sploh pa, ne delajte po svoje, posebej če bodo prisotne droge. Doma in z vašim pogovorom se hčerka ne bo rešila česarkoli, kar jo muči. Vam bo obljubljala nebesa, vi ji bote slepo vrjeli.
Torej za začetek vam predlagam obisk v šoli in pogovor koliko je kaj prisotna v šoli, kake so ocene…če želite, lahko stopite v stik z mano, ali pa javite kar tu gori,
LP
za ocene vem saj je domov prinesla obvestilo, ki se je ujemalo z njenim obvestilom ,ima 1 neupravičeno ,ker je enkrat zaspala in sem jo zbudila sama, v šolo ne morem ,sem pa na tel. vezi z njenim razrednikom( sem v 6 mesecu rizične nosečnosti ), rada bi ji pomagala ,da bi se odprla in mi zaupala svoje težave , terapevta striktno odklanja ,v oš sva šli 2 krat k psihologu vendar je takrat samo molčala in zapustila sobo. Vem ,da ima probleme z ločitvijo pred 10 leti ,ko je imela5 let . Oče nikoli ni pokazal skrbi za njo in starejšega brata saj je kmalu po ločitvi pristopil v krišno in je trenutno v tujini že 3 leta , pride 1 krat na leto in oba otroka morata imeti čas točno takrat kot je po očetovem planu, tukaj ji težko pomagam ,nočem govoriti proti očetu , vendar sem ji nazadnje povedala ,da bo morala v teh svareh dozoreti sama jaz ji lahko samo stojim ob strani. Domnevam ,da pogreša očeta in ,da je to njena največja bolečina , jaz kot mama ji lahko pokažem samo svoj ženski vidik in ji dam svoj prosti čas in seveda vso mojo ljubezen . Mojega sedanjega moža odklanja ,oziroma ga sprejema pogojno ,ne glede na to kaj bi on vse storil za boljše odnose, obožuje pa tamale sestrice s katerimi se strašno rada igra in vsak dan poboža moj trebuh ,da pozdravi dojenčka.S starejšim bratom se razumeta , samo .da je razlika v letih malo pripomogla , da se njuna mnjenja krešejo
Tudi razednik v šoli nima besede čez njo ,kot to je zelo v redu otrok.Vsakič me tudi pokliče ,da je že na avtobusu in kaj bo za kosilo.
njena samozavest (,ki jo občudujem) je v njenem stilu oblačenja in omejena name , saj sem edini človek s katetim se skrega , drugače se samo umakne in zapre
MISLIM, DA IMA PUBERTETNIŠKO KRIZO, PRAV, DA JO KONTROLIRATE, VENDAR JI NA VIDEZ ZAUPAJTE.
ZAENKRAT NOBENE PANIKE! SAMA IMAM IZKUŠNJE S SINOM, KI JE V DRUGEM LETNIKU PUSTIL ŠOLO. TRAVE JE BILO TOLIKO, DA SE JE PRI POUKU ŠE SAMO SMEJAL, ZVIJAL JE DŽOINTE ŽE ZJUTRAJ, POTEM V ŠOLI NI BILO NIČ……ČE VAŠA PUNCA ŠE NEKAKO DELA, IŠČITE Z NJO SAMO BLIŽINO, KAŽITE JI ZAUPANJE, PODPIRAJTE JO, NE JO KARAT.čbela napisal:
> za ocene vem saj je domov prinesla obvestilo, ki se je ujemalo
> z njenim obvestilom ,ima 1 neupravičeno ,ker je enkrat
> zaspala in sem jo zbudila sama, v šolo ne morem ,sem pa na tel.
> vezi z njenim razrednikom( sem v 6 mesecu rizične nosečnosti
> ), rada bi ji pomagala ,da bi se odprla in mi zaupala svoje
> težave , terapevta striktno odklanja ,v oš sva šli 2 krat k
> psihologu vendar je takrat samo molčala in zapustila sobo. Vem
> ,da ima probleme z ločitvijo pred 10 leti ,ko je imela5 let .
> Oče nikoli ni pokazal skrbi za njo in starejšega brata saj je
> kmalu po ločitvi pristopil v krišno in je trenutno v tujini že
> 3 leta , pride 1 krat na leto in oba otroka morata imeti čas
> točno takrat kot je po očetovem planu, tukaj ji težko pomagam
> ,nočem govoriti proti očetu , vendar sem ji nazadnje povedala
> ,da bo morala v teh svareh dozoreti sama jaz ji lahko samo
> stojim ob strani. Domnevam ,da pogreša očeta in ,da je to njena
> največja bolečina , jaz kot mama ji lahko pokažem samo svoj
> ženski vidik in ji dam svoj prosti čas in seveda vso mojo
> ljubezen . Mojega sedanjega moža odklanja ,oziroma ga sprejema
> pogojno ,ne glede na to kaj bi on vse storil za boljše odnose,
> obožuje pa tamale sestrice s katerimi se strašno rada igra in
> vsak dan poboža moj trebuh ,da pozdravi dojenčka.S starejšim
> bratom se razumeta , samo .da je razlika v letih malo
> pripomogla , da se njuna mnjenja krešejo
>
> Tudi razednik v šoli nima besede čez njo ,kot to je zelo v
> redu otrok.Vsakič me tudi pokliče ,da je že na avtobusu in kaj
> bo za kosilo.
>
> njena samozavest (,ki jo občudujem) je v njenem stilu
> oblačenja in omejena name , saj sem edini človek s katetim se
> skrega , drugače se samo umakne in zapre
>
Povedala bom svojo izkušnjo.
Bila sem nezakonski otrok. Ko mi je bilo 10 let, se je mami poročila. Svojega očima nisem nikoli prenesla, neglede na to kaj je storil. Sedaj sem stara 43 let, imam svoje življenje. Kljub temu, da zastopim in sedaj odobravam takratno odločitev svoje mame, pa še vedno ostaja brazgotina. Kako sem razumišljala takrat: Bila sem brez očeta. Imela sem samo polovico staršev, pa še tisto polovico mi je očim razpolovil. To travmo nosim s seboj še danes, v svojo družino. Nekaj zagotovo vem. Nikoli in nikdar, ne bi jaz svojim otrokom vsilila očima.
Kar je je, ni mišljeno sedaj kot opomnik proti vam, povedala sem le svojo izkušnjo, ki še danes boli, čeprav se zavedam, da ni prav in da sem dovolj stara, da vem, da je to brezveze, pa vendar nekje v notranjosti to ostaja.
Morate se ji posvetiti več in skušajte razumeti njena čustva, čeprav se vam zdi, da dekle nima prav. Tudi če bo zanikala, da je karkoli narobe, bo najbrž to. Tudi jaz nisem nikoli hotela povedati in je še danes skrivnost.
tudi jaz mislim da nima opravka z drogami. razširjene zenice se ponavadi pojavljajo pri uporabi sintetičnih drog, vendar glede na to punca ne hodi kaj dosti ven, močno dvomim, da ima opraviti s čim takim. pri drogah se ponavadi začne s travo, oči so rdeče in zaspane, oseba ima povečan apetit, pojavlja se dehidriranost, zmedenost…
kaj drugega pa ne morem rečt. tudi jaz sem bila v osnovni šoli odličnjakinja, na gimnaziji pa sem bila en čas prav srečna, ko sem dobila kako pozitivno. pa nisem prakticirala drog…ampak tudi to je obdobje, ki mine….
Obupana mama-nekaj me je zmotilo v tvojem pisanju.Če je bil tvoj očim dober do tvoje mame in tebe,ne vem zakaj ji še do danes nisi odpustila nove veze.Tudi tvoja mama je imela pravico ,da živi dalje in si na novo ustvari družino.Če je očim lepo delal s tabo,bi morala biti vesela,da je bilo tako.Veliko je primerov,ki so porazni in srce parajoči.
Čbela,bodi pozorna na njo in probaj na vsak način odkriti,če se tukaj skrivajo kakšne nelegalne stvari.Bolje prva zamera kot druga (lahko stvari uidejo iz rok).
Zelo sem vesel, da ste povedali svojo stisko, še bolj pa da so se ostali tako dobro odzvali. Ponovno poudarjam, da ni potrebno, da so mladostniki, ki imajo težave tudi na drogi, zato moramo biti zelo pazljivi pri svojih mnenjih. da jih ne užalimo. Jaz bi vam predvsem svetoval en dober pogovor s psihologom, kajti sama morate najprej razrešiti nekja pojmov, da boste lažje pomahgala reševati probleme svoje hčere. Hči je del sistema v katerem vasakodnevno živi. In čeravno vi mislite, da je vse OK, morda le ni tako. Zato bi se morala naučiti nekaj preprostih stvari, kot je biti potrpežljiva, imeti čas za hčer takrat, ko si ona želi. Razumeti njeno odraščanje in relacije do očima in do bratov. veliko stvari je ki bi jih moral eden od terapevtov bolje predelati in vam potem svetovati. Ni nujno, da je vaša hči na drogi, ima pa težave, te pa imajo lahko različne vzroke. Kakor hitro boste lahko, pojdite k psihologinji v šoli in se pogovorite odkrito, kaj vas moti. Potem pa vas bo že ona poslala naprej in pomagala pri reševanju problema. Če ne bo šlo v tej smeri si bo potrebno poiskati nekoga drugega. Očim se mi zdi v vaši družini zelo pasiven, morda bi se dalo v tej smeri kaj več narediti.
Očim do mene takrat, ko sem bila otrok ni bil dober. Predvsem je bil premlad, da bi mi bil oče, ker je precej mlajši od mami. Pa četudi bi bil dober, bi enako čutila. Mama je šla živeti stran od mene, zaradi njega. Bolj je bil pomemben kot jaz. Tako sem takrat gledala, danes gledam drugače, pa vendar rana ostaja. Saj ne, da ji nisem odpustila nove zveze. Sem, ampak medve nisva nikoli bili mama in hči. Odtujeni sva. S teboj se lažje pogovarjam kot s svojo mamo. Mama me nikoli ne vpraša kako sem. Zelo redko pride na obisk, pa nisem daleč. Ima čas, saj je upokojenka. Kadar pa pride na obisk se pa pogovarjamo samo o vnukih (pa ne mojih) od pol brata, o uspehu pol sestre in o boleznih in kako so reveži in nimajo denarja. V bistvu mama sploh ne govori, ker je očim glavni. Če hoče mama kaj reči, jo ustavi in bo on povedal. Ona ima pokojnino, on nikjer ne dela, za penzijo je še premlad. Stanovanje je napisala na njega, da če slučajno mama umre, da jaz nič ne dedujem. Glupo, saj nič ne maram. Očim živi na mamin račun in razpolaga z njenim denarjem. Mama denarja sploh ne vidi. Tako kot on reče tako je, če ona reče drugače, pravi da naj bo tiho in ona skloni glavo in je tiho. Ne prenesem te pasivnosti in vdanosti. Kot sa sama ne zna razmišljati.
Pomembno je to, da sem se jaz izoblikovala skozi mojo mladost (ki je vplivala da sem kar sem) tako kot sem se in imam zato neka načela, ki mi bolj škodujejo kot koristijo v življenju.
Zunanji znaki kajenja trave so lahko precej različni. Eni dobijo krvavo rdeče oči in povečane zenice, ki na svetlobo slabo reagirajo.
Jaz recimo teh znakov nimam. Mi pa za odtenek bolj izstopi žila v levem očesu, ampak to samo prvih 10 minut. Znak, ki pa traja še dolgo, je pa ta, da se mi malo dvignejo konci obrvi.
Enim se spet oči povesijo, drugi jih pripirajo, tako da zgledajo majhne … Nekateri so tudi motorično nesposobni. Znakov je preveč, da bi lahko kar tako sklepali.