Mame z veliko otroki doma
Berem na forumu, kaj delajo mame, ki imajo veliko otrok.
Sama imam edinca in sploh si ne predstavljam, da bi lahko ostala doma.Oba z možem sva zaposlena.
Sedaj pa mi odkrito povejte, kako se preživite? Tega preprosto ne razumem.
Potem pa vas vprašam ali čarate?
Poveste, da je zaposlen le eden in še ta ima majhen dohodek.
Očitno se danes rojevanje prav splača. Ne govorite mi , da materialne dobrine niso pomembne. Tudi zame ne, vendar teoretično to ni možno, kaj šele v praksi.
Pri 7 otrokih, pri moževi plači podpovprečjem, nismo nikoli dobili največjih doklad. Sicer so starejši otroci ob rojstvu mlajših dveh hodili že v srednjo šolo, tako, da so se v dohodek štele tudi štipendije in študentsko delo. Torej ti država nekje da , drugje pa vzame.
Nismo lažno skromni, otroci svoj zasluženi denar porabijo zase, s tem se naučijo, da nič ne pade z neba.
Če bi imela možnost, bi raje hodila vslužbo, zato mi taki, ki razmišljajo, da se rojevanje splača, gredo hudo na živce.
Če bi to držalo, bi bilo otrok kot listja, ne vem na kaj ste tako ljubosumni?
Tudi način življenja ni pogojen z velikim številom otrok.
Zato vas in vam podobnim svetujem, da se brigate zase.
Je pa res, da se življenje velikih družin včasih prikazuje pocukrano, nekateri so pa res reveži neglede na število družinskih članov.
Moja sestrična in njen mož sta se zadnjič pri meni pritoževala, da ne prideta skozi mesec. Tako sta jamrala, da bi jima človek še kaj dal. Potem sem pa le vprašala, koliko imata mesečnih prihodkov: skupaj dobita 750 jurjev, stroškov pa imata vedno okrog milijon in sta skozi v minusu. Nimata otrok in niti slučajno se ne bi odpovedala tenisu, pa masažam, pa savnam, pa golfu. Taki res ne morejo razumeti, kako lahko 4 članska družina pride skozi z dvema povprečnima plačama.
Zakaj Boža in njeni somišljeniki nimate več otrok kot enega? Saj vam nihče ne brani (razen zdravje, ki pa je ta moment sekundarnega pomena) pa tako je fajn, ko nam država VSE DA.
In kako preživimo? Tako, da po pameti kupujemo pa tudi vse kar ponujajo ni NUJNO da imaš. Pa otroci ravno tako vedo, kaj je potrebno in kaj ne.
Če pa imaš edinčka mora imeti VSE stvari ker se z nobenim od svojih bratov ali sester ne more igrat ali zabavat.
Še veliko dejstev bi lahko napisala pa se mi niti ne da, ker takim kot si ti nikoli ne prideš do konca oziroma niti ne želijo poslušat.
Zato uživajte po svoje.
Spoštovana,
Z ženo imava tri otroke. Žena ima končano fakulteto, pa vendar zaradi pomanjkanja delovnih mest njenega tipa (profesor na srednji šoli) je žena ostala doma!
Prošenj, ki jih je pošiljala za druga delovna mesta, tudi za dela, ki niso primerna njeni izobrazbi, kot tudi stopnji izobrazbe je ogromno, vendar nič sreče z zaposlitvijo.
Se pa da tudi tako preživeti. Ko sva imela enega otroka je dobil npr. eno igračo se igral z njo nekaj dni ali pa še to ne, potem pa je obstala na polici in oči so bile željne druge. Sedaj ko imava tri (en za drugim) pa vidiva, da je vsega dovolj npr. igrač je toliko, da ni kam stopiti, obleke je dovolj saj so si otroci zelo skupaj po letih in če malo paziš na določene stvari so še po tretjem otroku nekatere cunje kot nove. V tem smislu materialno niso nič na slabšem kot kdo drug.
Starejši sin pa me je ravno danes, ko sem ga vodil v vrtec spraševal, kdaj bomo dobili spet dojenčka, ker se mu zdi, da bi lahko imeli še vsaj enega.
Drži pa drugo dejstvo, da se je treba tudi znajti. Včasih sem bil kar malo slabe volje, ko me je žena vlekla v trgovino in gledala tukaj in gledala tam, primerjala cene in se ni vedno zapodila v prvo stvar in jo kupila, kot bi naredil povprečni moški npr. tudi jaz, priznam! Na tak način se da prihraniti marsikaj, pa niso tista oblačila nič manj vredna kot ostala saj so itak vsa made in Italy in made in China…Slovensko tekstilno industrijo so politiki itak pokopali (pa pustimo to, ni za ta forum).
Midva živiva v stanovanju.
Vidiva pa, da se nekaj drugih prijateljev, ki imajo hiše in imajo npr. tudi po pet, šest otrok znajde tudi z vrtom in na tak način privarčujejo kakšen SIT.
Spet druga resnica je, da je potrebno za vsak tak špas (če lahko temu tako rečemo) imeti neizmerno ogromno energije. Prav tako se moraš kot oče ali mati žrtvovati npr. odpadejo razne romantične večerje v gostilnah, kinopredstave, gledališča itd… romantiko si moraš pričarati drugače. Pa ni razlog žrtvovanja samo v denarju.
Že samo dejstvo pri nama je npr. od šestih let najinega zakona žena zadnjih pet let neprestano doji oz. je noseča. Otroci so stari 4 leta, 2 leti in 11 mesecev.
Prosim ne jemljite mojega pisanja kot zlo namerno ali kakor koli naperjeno proti vam ali tistim, ki se pač ne odločijo za več otrok.
Sam sem edinec in imam doma starša z dosti podobnim pogledom na otroke in družino in tudi sam sem na začetku mislil ko sem gledal prijatelje, ki so že imeli npr. po tri otroke da je to nemogoče.
Kasneje ko se nama je rodil prvi sin sem prijatelje gledal kot svetnike in si mislil:” jaz imam z enim toliko opravka, oni pa so sposobni vzgajati in preživljati tri.” Sedaj se temu samo smejim, je pa res, da je potrebno ogromno energije in ogromno žrtvovanja, ki pa ga jaz in žena sploh ne smatrava kot žrtvovanje saj je z otroškim smehom, igro, pa tudi jokom vse poplačano. Mi imamo drame in komedije doma, eni zato kupujejo vstopnice za gledališče, pa verjamite nimam negativnega stališča do kulture (včasih sem se tudi sam ukvarjal z ljudsko kulturo (kot glasbenik) in upam, da bo še čas za to, vendar sedaj je na vrsti družina.
Še kar se tiče tistega, da se splača rojevati, potem pa neham.
Jaz mislim, da ga ni starša v tej ljubi državici, ki bi se zaradi (govorim za Ljubljano) 53.000 SIT enkratne pomoči ob rojstvu otroka in zaradi dodatka na veliko družino 82.000 SIT (tudi enkrat letno) (letos ga bomo prejeli prvič) odločal za otroke. Otroških dodatkov dobimo 31.000 SIT mesečno kar nam pomaga pri plačilu vrtca za starejša dva. Zaradi tega se ne splača imeti otrok, lažje je imeti enega ali pa sploh še tega ne in živeti ležerno z možgančki na paši. Pa verjamite smo hvaležni za vsak tolar, ki ga prejmemo od države, samo ne pozabimo koliko smo tej državi tudi dali in koliko bomo še dali v obliki prispevkov od plač in raznih davkov, zato ne bi tukaj razpravljal o neki neizmerni dobroti države…
Upam, da vas svojim pisanjem nisem užalil, to ni bil moj namen, želel sem pa sem prikazati tudi pogled z druge strani na to vprašanje.
Vas ni nikoli zamikalo pogledati kako izgleda tam čez, npr. kako bi bilo imeti tri otroke? Mene je, pa mi ni žal.In tudi za pretirano veliko družino se nimamo, upamo pa, da se bomo še širili in rasli.
Lep deževen pozdrav!
Dajte bit malo strpni. In tisti z edinci in tisti z več otroki.
Mimogrede….ljudje imajo samo enega otroka zaradi različnih razlogov. Velikokrat je razlog tudi neplodnost, drugi zdravstveni problemi…. in so še tega edinega otroka komajda dobili po večletnem zdravljenju,…. zato prosim premislite, predno bleknete, da so EDINČKI reveži…..
Pa brez zamere, da sem vskočila
Pri nas imamo 4 otroke, zato z ženo ne delava nič saj nam država priskrbi in plača vse kar potrebujemo tako, da jaz cele dneve surfam po internetu, ali pa sedim v gostilni, žena pa gleda mehiške nadaljevanke in hodi h kozmetičarki in frizerju.
Če si bomo zaželeli vzdigniti družinski standard, bomo imeli pa še kakšnega “frocka” in s tem posledično večji… .
V primeru, da bomo hoteli obogateti jih bomo mogoče imeli pa še kaj več. Tam nekje 10 ali 20. Ko pa se rojevanje tako splača.
sama sem bila edinka, zadovoljna edinka,
imela sem psa in mačko in NIKOLI nisem pogrešala ne brata ne sestre,
no ja, mogoče starejšega brata s čednimi prijatelji…
sedaj imam tri otroke in nikakor ne misli, da so edinčki revčki,
kakor komu paše,
samo ne težit, da imamo otroke zaradi denarja in drugih materialnih dobrin, ki jih prejemamo od številnih državnih in privat botrov in botric
Nisem še srečala družine, kjer bi imeli otroke zaradi otroškega dodatka.
Boža, trdite, da se rojevanje splača. Ali lahko to dokažete s konkretnimi številkami? Raziskavami? Primeri?
Ko sva z možem naredila družinske finančne obračune in načrte za vnaprej, sva se odločila za moj skrajšani delovnik. Imamo določen standard, ki bi ga težko znižala, čeprav bi se zagotovo dalo živeti skromneje.
Sama sam ena izmed mam, ki sem doma. Pri petih otrocih v starosti med 7 in 22 let. Vsi doma, vsi po šolah.
Seveda so materialne dobrine pomembne. Nihče ne trdi, da niso. Jaz samo trdim, da je še kaj drugega bolj pomembno kot to. Ko sem tole temo opisovala mojim otrokom, je moja najmlajša rekla Mami, a ti res znaš čarati? Sine pa je vrešče skakal naokoli in kričal Yes!! Sem vedel, da si čarovnica!
Naj povem, da nihče od mojih otrok (razen najstarejše) ni hodil v vrtec, niti šolsko varstvo, še danes ne. Vidiš Boža meni se je pa ravno tu, pri vrtcu, vedno zdelo, da me nekdo guljufa in je moj otrok manj vreden. Znanka s tremi otroci jih je imela v vrtcu in palačevala za vsakega okoli 15 tisočakov. Razliko do polne cene vrtca je krila iz svojih sredstev Občina. Polna cena vrtca je takrat znašala 68 tisočakov. Torej je moj otrok glede na poglede Občine vreden manj? Toliko o tem koliko se zaradi denarja izplača imeti otroke.
Preživi pa se. Malce hudomušno: V sili Hudič še muhe žre. Le treba se jih je naučiti loviti.
Jaz nisem še doma,no ja na porodniški sem z četrtim.Imamo vrt in res kot Tevž pravi se kar nekaj prihrani,če pa je sadovnjak pa še nekaj.Vceloti se strinjam z Tevžom, .Tevž kapo dol pred tabo ,bolj nisi mogel zadeti v polno in upam da bo Boža dojela tvoje besede.
Boža res je vse nam da država,družini z edinci pa vam vse vzame m.JOJ kako nepravičen red je v tej državi.Rodit se gre pa kot po liter mleka pa še to z raketo.Jz osebno res pri vseh štirih korenjekih ki so imeli premer glave 36 in 37 cm.,in težki od 3900 do 4760,ter veliki 51 do 57 cm,nisem imela težav in so vsi štirje rojeni v pičlih 9 urah.Pač mi je bilo podarjeno lahko rojevanje.Žališ pa tiste,ki so se matrale ali težko donosile otroka,očitno ne znaš cenit ka jti otrok in njegovo rojstvo prinese in vidiš zamenjavo za otroka oziroma več ti pomeni luksuz kot otrok in taki ljudje staršev z več otroki ne boste nikoli razumeli,ker je za vas še nebvem kako izobraženim pretežko oziroma ste nedojemljivi in vidite le SEBE.
Pa brez zamere,ursa
En zanimiv članek na to temo:
Simulacija izračuna dohodkov velike družine na podlagi pravic iz socialnega varstva in družinskih prejemkov
Zbirni podatki: Avtor: Šetinc – Tekavc, Martina, dr.
Publikacija: Podjetje in delo, letnik 2005, številka 5, stran 798
Izdajatelj: GV Založba, d.o.o.
Datum objave: 08.08.2005
Rubrika: Drugo
Področje: Davki občanov in dohodnina, Socialno varstvo in zavarovanje
Besedilo
Povzetek
Prispevek o tem, koliko dohodkov družini prinesejo otroci, vsebuje izračun dohodkov družine s tremi otroki in obema staršema brezposelnima v letu po rojstvu zadnjega družinskega člana. Izračun, ki temelji še na nekaterih drugih predpostavkah (na primer neupravičenost do pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti), pokaže, da prejme taka petčlanska družina iz naslova socialnih transferjev povprečno mesečno 226.196 tolarjev, kar pomeni 45.239 tolarjev na družinskega člana, petčlanska družina z obema staršema zaposlenima, a z minimalno plačo, pa neto 241.869 tolarjev oziroma 48.374 tolarjev na družinskega člana. Ob tem se postavlja vprašanje, ali se osebam z nizko izobrazbo, ki bi z delom zaslužile le za minimalno plačo, sploh splača delati glede na višino socialnih transferjev. Po drugi strani pa je vprašanje, kakšno finančno breme so otroci za družino in kaj stori država za lajšanje tega bremena.
ALI JE MOGOČE Z OTROKI ZASLUŽITI?
V zadnjih nekaj letih se ob opozorilih o zmanjšani in zmanjšujoči se rodnosti pri nas večkrat zastavljajo vprašanja in ugibanja, kolikšno finančno breme so otroci za družino oziroma ali je razlog za čedalje manjšo rodnost tudi finančen. Tudi razprave ob sprejemanju dohodninskega zakona so se dotaknile tega vprašanja ob določanju višine davčne olajšave za otroke. Razprava o tem se je nadaljevala tudi s predlogom člana vladnega strateškega sveta Iva Boscarola po zamenjavi obstoječega davka na plače z davkom, ki bi obremenil osebe brez otrok, ki pa se je žal osredotočila predvsem na dokazovanje o diskriminaciji takega “davka na pare brez otrok oziroma na samske”, namesto s finančnimi podatki podkrepljene razprave o obremenjenosti družin z enim, dvema ali več otroki in njihovega morebitnega razbremenjevanja. V nobeni od teh razprav pa ni bilo nikakršnega dvoma, da otroci stanejo in to ne malo. Pa je z otroki mogoče tudi zaslužiti? V javnosti je občasno namreč opaziti tudi stališče, da imajo romske družine zato tako veliko otrok, da jim zaradi visokih zneskov družinskih in socialnovarstvenih prejemkov ni treba delati, saj se jim to ne izplača. V tem prispevku ne bom razglabljala o nacionalističnih podtonih, ki so pogosto prisotni ob takih trditvah, saj bi rada brez vrednotnega predznaka raziskala, ali je dejansko mogoče samo z otroki “zaslužiti” toliko, da ima vsa družina zagotovljeno (normalno) preživetje, oziroma ali ima taka družina višji dohodek na družinskega člana kakor družina z enim ali dvema otrokoma, kjer sta zaposlena oba starša in prejemata minimalne dohodke.
PREDPOSTAVKE ZA IZRAČUN
Za izračunavanje prihodkov družine bom uporabila model, ki temelji na naslednjih predpostavkah: 1. Oba starša sta brezposelna. 2. Družina ima tri otroke. 3. Zadnji družinski član je bil rojen 1. januarja 2005. 4. Dohodki, ki jih družina prejme v enkratnem znesku, se preračunajo na posamičen mesec v letu. 5. Družina nima nikakršnega premoženja (stanovanje, hiša, avto ipd.). 6. Nobeden izmed družinskih članov ne prejema prejemkov iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti niti iz dela na črno (oziroma ti dohodki niso upoštevani v izračunu).
ALI DRUŽINA DOBI KAKRŠENKOLI DODATEN PRIHODEK NA PODLAGI DEJSTVA, DA SO NJENI ČLANI PRIPADNIKI ROMSKE SKUPNOSTI?
Ustava Republike Slovenije1 v zvezi z romsko skupnostjo in njenimi pripadniki v 65. členu s podnaslovom “Položaj in posebne pravice romske skupnosti v Sloveniji” določa, da položaj in posebne pravice romske skupnosti, ki živi v Sloveniji, ureja zakon. Krovnega zakona, ki naj bi uredil položaj Romov, v Republiki Sloveniji še ni. Vlada Republike Slovenije je sicer napovedala predlog Zakona o Romih, ki naj bi omogočil celovitejše reševanje romske problematike na ravni države, vendar pa se v bližnji prihodnosti najbrž ni nadejati sprejetja zakona, ki bi kompleksno reševal socialne, prostorske, izobrazbene ter delovne probleme Romov, čeprav je bila načelna naklonjenost temu izražena tudi ob letošnjem svetovnem dnevu Romov, 8. aprila. Posebnega zakona, ki bi urejal posebne pravice romske skupnosti pri nas, torej še ni, tudi drugi zakoni pa ne dajejo posebnih pravic članom romske skupnosti (razen pravice do predstavnika v občinskem svetu na podlagi Zakona o lokalni samoupravi), ki kot taki v RS tudi niso na kakršenkoli način evidentirani. Trditev, da država bolj podpira Rome kakor druge državljane RS samo zato, ker so Romi, torej ne drži.2
KATERI PREJEMKI GREDO DRUŽINI Z OBEMA STARŠEMA BREZ ZAPOSLITVE?
Brezposelne osebe lahko prejemajo dohodke iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti,3 vendar pa za potrebe tega izračuna izhajam iz predpostavke, da nobeden izmed staršev v opazovani namišljeni družini ne prejema takih dohodkov (predpostavka št. 6). Drugi dohodki, ki jih lahko prejmejo osebe, ki nimajo zaposlitve, so: denarna socialna pomoč po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92, 41/99, 26/2001 in 2/2004) ter dohodki, vezani na starševstvo na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Uradni list RS, št. 97/2001 in 76/2003). To so otroški dodatki ter dodatek za veliko družino, na rojstvo zadnjega otroka (predpostavka št. 3) pa sta vezana še pomoč ob rojstvu in starševski dodatek.
DENARNA SOCIALNA POMOČ – 89.264 TOLARJEV NA MESEC
Zakon o socialnem varstvu opredeljuje kot pravice iz socialnega varstva različne socialnovarstvene ukrepe in storitve ter denarno socialno pomoč, namenjeno tistim posameznikom, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati (3. člen ZSV). Gre za izvedbo ustavne pravice do socialne varnosti (50. člen ustave), ki je pod zakonsko določenimi pogoji zagotovljena državljanom RS.4 Oče (kot prva odrasla oseba) v opazovani namišljeni družini bi bil upravičen do denarne socialne pomoči, ki naj bi zagotavljala sredstva za zado-voljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (19. člen ZSV), če bi izpolnjeval naslednje pogoje: – bil bi državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Sloveniji ali tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji (5. člen ZSV), – ne bi imel prihrankov oziroma premoženja, ki dosega ali presega višino 24 mi-nimalnih plač (2.820.000 tolarjev),5 v to premoženje pa se ne šteje primerno6 stanovanje, v katerem živi družina, osebno vozilo v vrednosti do 18 minimalnih plač (2.115.000 tolarjev) idr. (23. člen ZVS), – ni oseba, ki ne dosega minimalnega dohodka iz razlogov, na katere je mogla vplivati oziroma lahko vpliva, ali ki brez utemeljenih razlogov zavrača, se izogiba ali opušča aktivnosti, ki bi lahko oziroma lahko privedejo do zaposlitve oziroma do drugega načina izboljšanja socialnega položaja zanjo ali za njene družinske člane (24. člen ZVS). Zadnji pogoj je v ZSV še dodatno razčlenjen, gre pa za primere, ko potencialni upravičenec do denarne socialne pomoči izgubi zaposlitev po lastni volji ali krivdi (ko ni upravičen do denarnega nadomestila med brezposelnostjo); ga Zavod za zaposlovanje izbriše iz evidence brezposelnih oseb; se na Zavod za zaposlovanje sploh ne prijavi, čeprav bi po Zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS – stari, št. 5/91, Uradni list RS, št. 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 69/98, 67/2002) lahko štel za brezposelno osebo; če neutemeljeno opusti uveljavljanje pravice, ki bi ugodno vplivala na socialni položaj, prestaja zaporno kazen ipd. Vendar pa očetu v opazovani namišljeni družini ni treba izpolnjevati prvih treh pogojev, saj skrbi za tri otroke, zato je do denarne socialne pomoči vseeno lahko upravičen (24. a člen ZSV). Ob izpolnjevanju teh pogojev bi bil oče upravičen do denarne socialne pomoči v višini 46.981 tolarjev7 na mesec (22. člen), mati bi bila upravičena do 70 odstotkov tega zneska oziroma do razlike med lastnimi dohodki in tem zneskom, če ne bi imela lastnih sredstev (starševsko nadomestilo), višjih od tega zneska, vsak izmed (mladoletnih) otrok pa je upravičen do 30 odstotkov tega zneska, saj se prejeti otroški dodatki ne upoštevajo kot lastna sredstva (25. a in 27. člen).8 Na račun socialne denarne pomoči torej družina prejme 190 odstotkov osnove (100 odstotkov prva odrasla oseba in po 30 odstotkov vsak izmed otrok), torej 89.264 tolarjev na mesec, pri čemer pa je treba upoštevati, da se denarna socialna pomoč prvič dodeli največ za tri mesece. Če so okoliščine, ki so podlaga za dodelitev in določitev višine denarne socialne pomoči, v času prve oziroma prejšnje in ponovne odločitve nespremenjene, se le-ta lahko ponovno dodeli, a največ za šest mesecev. Trajno se lahko denarna socialna pomoč dodeli le upravičencu, ki je trajno nezmožen za delo in ki je brez vsakršnih dohodkov oziroma prejemkov ter brez premoženja in nima nikogar, ki bi ga bil zavezan in sposoben preživljati in ki živi doma (33. člen). Če upravičenec po izteku pravice do socialne pomoči zanjo ponovno zaprosi in mu je tudi priznana, torej lahko teoretično družina prejema socialno pomoč vse koledarsko leto in iz tega naslova prejme 89.264 tolarjev na mesec.
OTROŠKI DODATKI – 85.464 TOLARJEV NA MESEC
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP) ureja zavarovanje za starševsko varstvo in pravice, ki izhajajo iz tega, družinske prejemke ter pogoje in postopek za uveljavljanje posameznih pravic. Po 57. členu tega zakona med družinske prejemke spadajo: starševski dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatek, dodatek za veliko družino, dodatek za nego otroka in delno plačilo za izgubljeni dohodek. Z otroškim dodatkom se staršem oziroma otroku zagotovi dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje, če dohodek na družinskega člana ne presega zgornje meje dohodkovnega razreda po ZSDP (65. člen). Za določitev višine otroškega dodatka je treba ugotavljati skupni dohodek družine v preteklem letu, pri čemer pomoč ob rojstvu otroka, otroški dodatki in dodatek za veliko družino9 ne štejejo v skupni dohodek družine, denarna socialna pomoč pa. Če je imela družina v letu 2004 poleg otroških dodatkov edini dohodek denarno socialno pomoč dvanajst mesecev v letu, potem je njihov skupni (mesečni) dohodek na družinskega člana znašal 27.014,00 tolarjev,10 kar pomeni manj kakor 15 odstotkov povprečne plače v RS,11 torej jim mesečno pripada otroški dodatek v najvišjem znesku: 21.580 tolarjev za prvega, 23.740 tolarjev za drugega ter 25.900 tolarjev za tretjega otroka (skupaj 71.220 tolarjev).12 Če nobeden izmed otrok še ni v šoli, niti ne hodi v vrtec, se višina otroških dodatkov poveča za 20 odstotkov (66. člen ZSDP), torej znaša skupni dohodek družine iz naslova otroških dodatkov največ 85.464 tolarjev na mesec.
DODATEK ZA VELIKO DRUŽINO – PRERAČUNANO 6.672,50 TOLARJA NA MESEC
Poleg otroških dodatkov velikim družinam pripada tudi dodatek za veliko družino. Velika družina je po ZSDP družina, ki ima tri ali več otrok, če imajo eden od staršev in otroci skupno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (77. člen). Gre za letni prejemek družine z več otroki, ki se za določeno leto pridobi, če se tretji otrok rodi najpozneje do 30. junija v letu, v katerem se uveljavlja pravica (78. člen). Glede na predpostavko št. 3 opazovani namišljeni družini pripada za leto 2005 dodatek za veliko družino v višini 80.07013 tolarjev, ki se izplača v enkratnem znesku. Za potrebe izračuna v tem članku sem dodatek za veliko družino preračunala na posamičen mesec, ko na račun tega dodatka družina prejme 6.672,50 tolarja.
STARŠEVSKI DODATEK – 40.030 TOLARJEV NA MESEC
Starševski dodatek je denarna pomoč staršem, če po rojstvu otroka le-ti niso upravičeni do starševskega nadomestila (niso imeli zavarovanja za starševsko varstvo ustrezno časovno obdobje). Pravica do starševskega dodatka traja 365 dni od rojstva otroka (61. člen ZSDP), pri čemer jo do 77. dneva izrabi mati otroka, po tem dnevu pa se lahko starša sporazumeta o tem, kdo bo prejemal starševski dodatek. Denimo, da v opazovani namišljeni družini izrablja pravico do starševskega dodatka samo mati, ki torej eno leto po rojstvu otroka (leto 2005) mesečno prejme znesek 40.030 tolarjev14 iz naslova starševskega dodatka, saj ne prejema nadomestila plače niti delnega plačila za izgubljeni dohodek (60. člen).
POMOČ OB ROJSTVU OTROKA – 4.765,80 TOLARJA
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenca. Pomoč znaša 57.190 tolarjev15 in pripada vsakemu otroku, čigar mati ali oče ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji, če se seveda ne odločita za opremo za novorojenca v obliki zavitka (63. člen ZSDP). Vrednost zavitka je sicer večja od vrednosti denarne pomoči ob rojstvu otroka, vendar za potrebe tega izračuna upoštevam pomoč v denarni obliki, ki mesečno preračunano doseže znesek 4.765,80 tolarja.
ALI DRUŽINA S TREMI OTROKI LAHKO OB BREZPOSELNIH STARŠIH MESEČNO PREJME 250.000 TOLARJEV DRUŽINSKIH IN SOCIALNOVARSTVENIH PREJEMKOV?
Petčlanska družina, katere edini dohodki so denarna socialna pomoč in pripadajoči družinski prejemki, v letu po rojstvu zadnjega otroka dobi povprečno mesečno 226.196 tolarjev, seveda ob izpolnjevanju vseh zgoraj naštetih predpostavk in brez upoštevanja morebitnega dohodka iz dela na črno (predpostavka št. 6). Pavšalne trditve, da prejme družina z več otroki 250.000 tolarjev na mesec, ne da bi kdorkoli v družini delal, za družino s tremi otroki niti v najugodnejšem času in ob izpolnjevanju vseh pogojev ne veljajo, kaj šele, da bi tolikšen znesek prejela le na račun otroških dodatkov. Da bi družina pod zgoraj navedenimi pogoji dobila na mesec 250.000 tolarjev socialnih transferjev, bi morala imeti štiri otroke, da pa bi dobila na mesec 250.000 tolarjev zgolj iz naslova otroških dodatkov, pa bi morala imeti vsaj šest otrok (če bi bili vsi predšolski in ne bi bili vključeni v otroški vrtec) oziroma kar osem, če bi vsi hodili v šolo ali vrtec. Bi pa imela družina s sedemnajstimi (17!) otroki, o kakršni je bila pred nekaj meseci predvajana oddaja na hrvaški televiziji, pri nas kar 433.820 tolarjev otroških dodatkov, tudi če bi bili vsi otroci vključeni v vrtec ali šolo.
KOLIKŠEN JE DOHODEK NA DRUŽINSKEGA ČLANA PRI DRUŽINI Z BREZPOSELNIMI STARŠI TER VEČ OTROKI IN KOLIKŠEN PRI TISTI Z DVEMA OTROKOMA IN ZAPOSLENIMA STARŠEMA?
Skupen dohodek petčlanske družine z obema brezposelnima staršema znaša v letu po rojstvu zadnjega otroka povprečno mesečno 226.196 tolarjev, kar pomeni 45.239 tolarjev na družinskega člana. Družina, v kateri sta oba starša zaposlena, a prejemata zgolj minimalne dohodke, prejme torej dve minimalni plači. Minimalna plača pripada zaposlenemu delavcu, za opravljeno delo v polnem ali z njim izenačenem delovnem času, določenem z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca (3. člen Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999–2001, Uradni list RS, št. 39/99 s spremembami in dopolnitvami, katerega določbe o minimalni plači še veljajo na podlagi novele, objavljene v Uradnem listu RS, št. 48/2001). Minimalna plača od avgusta 2004 znaša 117.500 tolarjev na mesec, kar pomeni izplačilo (neto) v višini 91.532,50 tolarja na mesec za tistega izmed staršev, ki ima dva otroka prijavljena kot davčni olajšavi, ter izplačilo 76.887,30 tolarja za starša, ki otrok ne uveljavlja kot davčno olajšavo.16 Skupaj torej prejmeta starša 168.429 tolarjev iz naslova plače, upravičena sta tudi do otroškega dodatka, saj prejme družina na družinskega člana 58.750 tolarjev (bruto), kar pomeni približno 20 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji in drugi razred za izračun otroškega dodatka, otrokoma torej pripada 18.460 tolarjev (prvi otrok) in 20.400 tolarjev (drugi otrok), kar skupaj znaša 38.860 tolarjev, če sta v šoli ali vrtcu, oziroma 46.632 tolarjev, če sta predšolska in ne hodita v vrtec. Družina z zaposlenima staršema z minimalnima plačama in dvema otrokoma prejme torej 215.061 tolarjev neto dohodka17 (če bi bili otroci trije, bi imeli s še enim otroškim dodatkom 241.869 tolarjev)18 za pokrivanje svojih mesečnih življenjskih potreb, kar pomeni 53.765 tolarjev na družinskega člana, če gre za dva predšolska otroka, ki ne hodita v vrtec (glede na to, da sta starša zaposlena, morata imeti na voljo brezplačno varstvo za otroka, na primer stare starše). Če sta otroka vključena v vrtec, potem zaradi nižjih otroških dodatkov prejme družina le 51.822 tolarjev (če so otroci trije, je to le 48.374 tolarjev) dohodka na mesec na družinskega člana, poleg tega pa mora plačevati vsak mesec tudi strošek vrtca (približno 8.000 tolarjev za prvo oziroma približno 5.200 tolarjev19 za drugo starostno obdobje20 za prvega otroka in nič za drugega otroka),21 zato bi bil dohodek na družinskega člana lahko tudi le 49.822 tolarjev (pri treh otrocih je to 47.480 tolarjev), kar pa je še vedno več od dohodka družine z nezaposlenima staršema, pri čemer je treba upoštevati, da si s plačevanjem prispevkov zaposlena starša zagotavljata višjo raven socialne varnosti v trenutku plačevanja prispevkov, pa tudi v prihodnosti oziroma v primeru invalidnosti. Če torej primerjamo dohodek na družinskega člana pri družini brezposelnih staršev in zaposlenih staršev z minimalnim dohodkom, ugotovimo, da je pri enakem številu otrok razlika v dohodku izredno majhna, zgolj dobre tri tisočake slovenskih tolarjev.22
KOLIKŠEN PA JE STROŠEK OSKRBE OTROK?
Za potrebe tega prispevka bom zneska, ki ju imata družini na voljo za vsakega izmed otrok (45.239 tolarjev pri petčlanski družini z brezposelnima staršema in 51.822 to-larjev oziroma 49.822 tolarjev za družino z dvema otrokoma in obema staršema zapo-slenima, a z minimalnimi dohodki), primerjala z zneskom, ki naj bi po mnenju drža-ve zadoščal za oskrbo otroka, glede na višino priznane davčne olajšave za otroka. Ta posebna olajšava znaša po prvem odstavku 108. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-1, Uradni list RS, št. 54/2004, 80/2004, 139/2004) za prvega otroka 474.900 tolarjev na leto (39.575 tolarjev na mesec), na podlagi drugega odstavka istega člena pa se olajšava poveča za drugega vzdrževanega otroka za 41.300 tolarjev na leto, za tretjega vzdrževanega otroka za 213.400 tolarjev, za četrtega vzdrževanega otroka za 385.500 tolarjev, za petega vzdrževanega otroka za 557.600 tolarjev ter za vse nadaljnje vzdrževane otroke za 172.000 tolarjev glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka. Če poenostavljeno vzamemo, da višina posebne davčne olajšave za vzdrževane otroke pomeni hkrati tudi strošek, ki ga ta otrok pomeni za družino, potem naj bi za prvega otroka mesečno zadostovalo zgolj 39.575 tolarjev, za drugega 43.017 tolarjev in za tretjega 57.358 tolarjev.23 Družina zaposlenih staršev po našem izračunu torej prejme dovolj dohodkov, da pokrije ta minimalni predvideni strošek za otroke, družina nezaposlenih staršev pa ne, saj bi povprečno morala imeti na otroka na voljo 46.650 tolarjev, ima pa samo 45.239 tolarjev.
DRUGE UGODNOSTI DRUŽIN Z VEČ OTROKI
Pri družinah, ki imajo več otrok, in so ti vključeni v programe predšolske vzgoje, starši, kot je bilo že omenjeno, v skladu s 4. odstavkom 32. člena Zakona o vrtcih za starejše otroke plačujejo en razred nižjo ceno.24 Družine s tremi ali več otroki po prvem odstavku petega člena Zakona o davku na motorna vozila (Uradni list RS, št. 52/99 s spremembami in dopolnitvami) pri nakupu avtomobila ne plačujejo davka od cestnih motornih vozil, in sicer za vozila, ki so kupljena za prevoz družin, ki imajo tri ali več otrok, in sicer od enega novega osebnega ali kombi vozila s petimi ali več sedeži, ki ga največ enkrat v treh letih kupi eden od roditeljev v družini, ki ima tri ali več otrok, ki še niso dopolnili 18 let. Za subvencioniranje šolske prehrane otrokom v osnovnih šolah ni odločilno število otrok v družini, pač pa po 6. členu Pravilnika o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah25 šola pri dodelitvi sredstev za subvencioniranje šolske prehrane učencu upošteva zlasti naslednja merila: prejemanje denarne socialne pomoči po predpisih o socialnem varstvu, višina dohodkov na družinskega člana, višina otroških dodatkov, brezposelnost staršev, dolgotrajna bolezen v družini ter dolgotrajnejši socialni problemi in druge specifike v družini. Enaka merila se uporabljajo tudi za subvencioniranje šole v naravi26 in šolske prehrane vajencev in dijakov.27 Seveda pa število otrok v družini vpliva na našteta merila, torej posredno število otrok vpliva tudi na to, ali imajo otroci v šoli subvencionirano prehrano in šolo v naravi ali ne. Tudi pri štipendiranju dijakov in študentov s strani države samo število otrok ni merilo za pridobitev štipendije, saj republiško štipendijo lahko pridobi kandidat, pri katerem dohodek na družinskega člana v preteklem koledarskem letu pred prijavo na razpis ne presega celoletnega zneska 130 odstotkov28 zajamčene plače.29 Seveda pa je zopet treba omeniti, da je dohodek na družinskega člana manjši, če je otrok več in je tako možnost za pridobivanje štipendije večja. Eno od meril za določanje višine republiške štipendije je prav tako dohodek na družinskega člana in torej posredno število otrok v družini. Pri najemanju neprofitnih stanovanj se zopet upošteva dohodkovni cenzus (5. člen Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem),30 na katerega vpliva tudi število otrok v družini, pri razreševanju vlog za pridobitev neprofitnega stanovanja pa imajo prednost družine z več otroki (prvi odstavek 6. člena in prvi odstavek 8. člena istega pravilnika). Seveda vpliva število družinskih članov na to, do kako velikega neprofitnega stanovanja je družina upravičena, saj glede na površinske normative lahko pridobi 4-člansko gospodinjstvo brez lastne udeležbe in varščine stanovanje, veliko več kot 55 m2 do 65 m2 (z lastno udeležbo in varščino več kot 55 m2 do 82 m2), 5-člansko več kot 65 m2 do 75 m2 (z lastno udeležbo in varščino več kot 65 m2 do 95 m2), 6-člansko več kot 75 m2 do 85 m2 (z lastno udeležbo in varščino več kot 75 m2 do 105 m2), za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se površine spodnjega in gornjega razreda povečajo za 6 m2.31 V zvezi z reševanjem stanovanjske pro-blematike se dohodkovni cenzus uporablja tudi za subvencioniranje najemnin za stanovanja,32 torej je tudi pri tem posredno upoštevano število otrok v družini. Otroci so tudi posebna davčna olajšava po Zakonu o dohodnini, saj, kot je bilo navedeno zgoraj, starši lahko uveljavljajo zmanjšanje davčne osnove za prvega otroka za 474.900 tolarjev na leto, za drugega vzdrževanega otroka za 41.300 tolarjev na leto več, za tretjega vzdrževanega otroka za 213.400 tolarjev več, za četrtega vzdrže-vanega otroka za 385.500 tolarjev več, za petega vzdrževanega otroka za 557.600 tolarjev več ter za vse nadaljnje vzdrževane otroke za 172.000 tolarjev več glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.33 Poleg naštetih je mogoče pri nas najti še kakšno ugodnost oziroma olajšavo, povezano z otroki, za študente na primer študentske bone, subvencijo bivanja v študentskem domu ali pri zasebniku, pa tudi varstvo zaposlitve po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) ter nekatere pravice iz pokojninskega in inva-lidskega zavarovanja.34 V zvezi z varovanjem starševstva v delovnem razmerju ZDR predvideva izrecno prepoved diskriminacije,35, 36 posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi,37 posebno varstvo staršev v delovnem razmerju,38, 39 prepoved opravljanja določenih del v času nosečnosti in v času dojenja,40 varstvo v času nosečnosti in starševstva v zvezi z nočnim in nadurnim delom,41 pravico do starševskega dopusta s pravico do nadomestila plače42 ter pravice doječe matere (pravica do odmora za dojenje43 in druge).44 SKLEP Odgovor na vprašanje, ali se otroke splača imeti, na srečo ni odvisen zgolj od finančnih zmožnosti, saj iz ugotovitev in izračunov tega prispevka izhaja, da zgolj z večanjem števila otrok v družini ni mogoče obogateti kljub po mojem mnenju solidno radodarni državi in nekaterih predpisih, ki namenjajo družinam z (več) otroki različne ugodnosti. Vendar pa je tega odločno premalo, da bi lahko s tem država skušala dosegati kakršnekoli prebivalstveno-politične cilje v obliki povečanja natalitete, kot poudarja društvo Družinska pobuda. Eno izmed odprtih vprašanj, ki se jih pričujoči prispevek le dotika, je torej vprašanje, kaj stori država za družine oziroma pare, da bi se odločali za rojstvo otrok. Po eni strani je pravic, ki jih rojstvo otroka prinaša staršem, veliko, predvsem je tu treba omeniti primerjalnopravno dolg porodniški dopust ter dopust za varstvo in nego otroka. Vendar pa so družine z (več) otroki vseeno bolj obremenjene, starši so na trgu delovne sile manj konkurenčni kot delavci brez otrok, matere manj kot očetje. Tudi sicer je po mnenju Družinske pobude možnosti za izboljšanje družinske politike naše države veliko, zlasti v povezavi z davčno in stanovanjsko politiko.45 Iz izračuna dohodkov družine z obema brezposelnima roditeljema in družine z roditeljema, ki sta sicer zaposlena, a prejemata le minimalno plačo, ugotovimo, da se na račun otrok ne da obogateti, vendar pa se pri minimalnem dohodku komajda splača delati. To je drugo vprašanje, ki se je ponudilo skozi ta prispevek, namreč: Ali se ob socialnih transferjih sploh splača delati? Kot ugotavlja revija Delničar v istoimenskem članku,46 socialni transferji v Republiki Sloveniji ne delujejo motivacijsko za aktivno iskanje zaposlitve, saj ob uveljavitvi pravice do denarne socialne pomoči ter otroških dodatkov in podobnega seštevek teh dohodkov ter še kakšnega zaslužka z delom na črno zadostuje za preživetje oziroma ni nič nižji od minimalne plače. Osebam, ki imajo nizko izobrazbo, se tako ne izplača delati, če brez zaposlitve s socialnimi transferji pridobijo dohodek, primerljiv z minimalno plačo, kakršno bi najverjetneje zaslužili, če bi se zaposlili. Od tod najverjetneje izvira tudi v javnosti opaženo stališče, da romske družine služijo na račun otrok, saj je večina Romov brez izobrazbe ali pa je ta zelo nizka, torej si z rednim delom lahko obetajo le majhen zaslužek in delo ni v njihovem interesu, še posebej zaradi tradicionalno velikega števila otrok in s tem povezanih otroških dodatkov. Vendar pa je treba opozoriti, da se delati morda ne splača, je pa pridobiti in obdržati pravice do socialnih transferjev pri nas čedalje teže, izpolnjevati je treba veliko pogojev (zlasti aktivno iskanje zaposlitve, javljanje na Zavodu za zaposlovanje ipd.) in poznati postopke za pridobitev teh pravic, ki so pogosto dolgotrajni in se večini ljudi zdijo tudi birokratski. Majhnost dohodka, ki ga je mogoče pridobiti zgolj s socialnimi transferji, ter negotova prihodnost sta prav tako razloga, zaradi katerih se po mojem mnenju vsekakor splača delati, po drugi strani pa se kljub finančnemu bremenu, ki ga predstavljajo otroci, te vsekakor splača imeti, četudi se z otroškimi dodatki le težko zasluži mesečno 250.000 tolarjev!
VIRI Bizovičar, M., Se nam sploh splača delati?, Delničar, št. 95, maj 2005, stran 28 in 29 Bubnov-Škoberne, A., Pravica do socialne varnosti, Pravnik, letnik 52, št. 1/3 (1997), strani 61–82 Milač, N., Šetinc Tekavc, M., Delovno razmerje in družina, Podjetje in delo, letnik 26 (2000); št. 6/7, strani 1366–1374 Milač, N., Šetinc Tekavc, M., Spolna diskriminacija pri zaposlovanju in v delovnem razmerju, Podjetje in delo, letnik 25, št. 3/4 (1999), strani 519–535 Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004) Pravilnik o financiranju šole v naravi (Uradni list RS, št. 61/2004) Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004) Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervaciji (Uradni list RS, št. 31/2005) Sklep o določitvi novih ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v Vrtcu Kočevje (Uradni list RS, št. 4/2005) Šetinc Tekavc, M., Varstvo doječih mater pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, Pravna praksa, leto 21, 31, strani 10–11 Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003) Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS/I, št. 33/91, Uradni list RS, št. 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004 Zakon o delovnih razmerjih (ZDR, Uradni list RS, št. 42/2002) Zakon o dohodnini (ZDoh-1, Uradni list RS, št. 54/2004, 80/2004, 139/2004) Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/2001, 108/2002 in 135/2003) Zakon o socialnem varstvu (ZSV, Uradni list RS, št. 54/92, 41/99, 26/2001 in 2/2004) Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP, Uradni list RS, št. 97/2001 in 76/2003) Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/2000, 78/2003) Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS-stari, št. 5/91, Uradni list RS, št. 12/92, 71/93, 2/94, 38/94, 69/98, 67/2002) Predlogi Družinske pobude za izboljšanje družinske politike, http://www.druzinskapobuda.org/ (5. 5. 2005) Zveza Romov, http://www.zveza-romov.si/ (5. 5. 2005) Obračun plač, http://www.swtools.si/sw10010.htm (5. 5. 2005)
OPOMBE:
1 Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS/I, št. 33/91, Uradni list RS, št. 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004. 2 V zvezi s položajem Romov pri nas glej tudi: http://www.zveza-romov.si/. 3 V zvezi z brezposelnostjo in pravicami iz tega naslova glej na primer Bubnov-Škoberne, A., Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Pravna praksa, leto 18, št. 32, strani 35–36, Strban, G., Socialna varnost in posebnosti pravnega položaja dolgotrajno brezposelnih oseb, Podjetje in delo, letnik 26, št. 8 (2000), strani 1645–1664, Šetinc Tekavc, M., Pravna narava pravic iz zavarovanja za primer brezposelnosti, Pravna praksa, letnik 2000, številka 28, stran 11 in naslednje. 4 Bubnov-Škoberne, A., Pravica do socialne varnosti, Pravnik, letnik 52, št. 1/3 (1997), strani 61–82. 5 Od avgusta 2004 je minimalna plača v RS 117.500 tolarjev, glej Uradni list RS, št. 70/2004. 6 Gre za primernost po predpisih o stanovanjskih razmerjih. 7 Usklajeni osnovni znesek minimalnega dohodka v letu 2005, Uradni list RS, št. 6/2005. 8 Vprašanje je, kako je z dodatkom za veliko družino, saj v 27. členu ZSV ni izvzet iz lastnih dohodkov po tem zakonu, bi pa glede na svojo naravo po mojem mnenju moral biti. Pri izračunu socialnih denarnih pomoči tega dodatka nisem upoštevala kot lastni dohodek. 9 Ta sicer družini v preteklem letu ni pripadal, ker se je zadnji izmed otrok rodil 1. 1. 2005 (predpostavka št. 3). 10 Za prvega odraslega družinskega člana 100 odstotkov, za drugega 70 odstotkov ter za dva otroka – za vsakega po 30 odstotkov – je to 230 odstotkov osnove v višini 46.981 tolarjev mesečno (108.056,30 tolarjev), kar znese 27.014,00 tolarjev na družinskega člana. 11 Ta je od decembra 2004 284.281 tolarjev, torej prag 15 odstotkov pomeni 42.642 tolarjev. 12 Usklajeni zneski družinskih prejemkov v letu 2005, Uradni list RS, št. 142/2004. 13 Usklajeni zneski družinskih prejemkov v letu 2005, Uradni list RS, št. 142/2004. 14 Usklajeni zneski družinskih prejemkov v letu 2005, Uradni list RS, št. 142/2004. 15 Usklajeni zneski družinskih prejemkov v letu 2005, Uradni list RS, št. 142/2004. 16 Izračun plač je bil narejen na spletni strani http://www.swtools.si/sw10010.htm. 17 Od plače morata starša plačevati davke in prispevke, pri prvi družini z obema brezposelnima staršema pa družina ne prejema nobenih obdavčljivih prejemkov, saj 20. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-1, Uradni list RS, št. 54/2004 s spremembami in dopolnitvami) določa, da se dohodnina ne plača od: starševskega dodatka in pomoči ob rojstvu otroka, ki jih upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke (točka 11); otroškega dodatka in dodatka za nego za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, ki ga upravičenci prejmejo na podlagi zakona, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke (točka 12), ter pomoči in prejemkov, ki jih država in samoupravna lokalna skupnost zagotavljata socialno ogroženim v skladu z zakonom, ki ureja socialno varstvo, in zakonom, ki ureja lokalno samoupravo (točka 17). 18 V članku primerjam načeloma položaj družine s tremi otroki (in brezposelnima staršema) in družino z dvema otrokoma (starša zaposlena), saj poskušam predvsem pokazati razliko med družino z več otroki in “navadno” družino. V oklepaju pa le navajam podatek tudi za družino z enakim številom otrok (tri), da je mogoča neposredna primerjava med družino z zaposlenimi in brezposelnimi starši. 19 Gre za ceno v vrtcih v Ljubljani, glej: Sklep o določitvi cen programov predšolske vzgoje v javnih vrtcih, znižanju plačil staršev in rezervaciji, Uradni list RS, št. 31/2005. V drugih občinah v Sloveniji je cena večinoma višja, na primer v vrtcu Kočevje bi bila cena za prvo približno 9.000 tolarjev in za drugo starostno skupino približno 6.400 tolarjev (Sklep o določitvi novih ekonomskih cen vzgojno-varstvenih programov v Vrtcu Kočevje, Uradni list RS, št. 4/2005). 20 Zakon o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/2000, 78/2003) v 15. členu določa: Predšolska vzgoja v vrtcih poteka v dveh starostnih obdobjih: – prvo obdobje: otroci v starosti od enega do treh let in – drugo obdobje: otroci v starosti od treh let do vstopa v šolo.. 21 Četrti odstavek 32. člena Zakona o vrtcih: “Če je v vrtec vključen več kot en otrok iz družine, starši za starejše otroke plačujejo za en razred nižjo ceno.” 22 Pri treh otrocih zaposlena starša prejmeta mesečno 48.374 tolarjev, nezaposlena pa 45.239 tolarjev. 23 Ko se je Zakon o dohodnini sprejemal, je bilo večkrat slišati stališče, da se stroški s številom otrok ne povečujejo, vendar pa zagovorniki takega stališča niso upoštevali dejstva, da zaradi večjega števila otrok družina potrebuje tudi večje stanovanje, večji avto in podobno, kar stroške družine zelo poveča. 24 Glej opombo številka 21. 25 Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane učencev v osnovnih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004). 26 Pravilnik o financiranju šole v naravi (Uradni list RS, št. 61/2004). 27 Pravilnik o subvencioniranju šolske prehrane dijakov in vajencev v srednjih šolah (Uradni list RS, št. 34/2004). 28 Od 1. 8. 2004 to pomeni 70.700 tolarjev, saj je zajamčena plača odtlej 54.385 tolarjev. 29 Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS-stari, št. 5/91 s spremembami in dopolnitvami). 30 Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/2004). 31 Člen 14 Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. 32 Uredba o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/2003). 33 Člen 108 Zakona o dohodnini. 34 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 124/2000, 109/2001, 108/2002 in 135/2003) se dotika starševstva v 23. členu (obvezno zavarovanje staršev – upravičencev do starševskega dodatka po predpisih o starševstvu, ki skrbijo za otroka – državljana RS v prvem letu njegovega življenja, če niso obvezno zavarovani na drugi podlagi in če imajo stalno bivališče v RS), 34. členu (možnost prostovoljnega zavarovanja oseb, ki skrbijo za otroka, mlajšega od 7 let), 37. členu (znižanje starostne meje za upokojitev za vsakega rojenega ali posvojenega otroka), 110. člen (možnost pridobitve vdovske pokojnine, če upravičencu po smrti zavarovanca ostane otrok), 189. členu (v zavarovalno dobo se šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi, če je bil otrok v navedenem času državljan Republike Slovenije in če je bilo njegovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji) idr. 35 Prvi odstavek 6. člena ZDR: “Delodajalec ne sme iskalca zaposlitve pri zaposlovanju ali delavca v času trajanja delovnega razmerja in v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi postavljati v neenakopraven položaj zaradi … družinskega statusa … ali drugih osebnih okoliščin”. 36 Glej na primer Milač, N., Šetinc Tekavc, M., Spolna diskriminacija pri zaposlovanju in v delovnem razmerju, Podjetje in delo, letnik 25, št. 3/4 (1999), strani 519–535. 37 Člen 115 ZDR prepoveduje odpoved pogodbe o zaposlitvi delavki med nosečnostjo ter ves čas, ko doji otroka, in staršem v času, ko izrabljajo starševski dopust v obliki polne odsotnosti z dela, razen če so podani razlogi za izredno odpoved ali je uveden postopek za prenehanje delodajalca. 38 Člen 187 ZDR določa, da je v primeru spora v zvezi z uveljavljanjem posebnega varstva zaradi nosečnosti in starševstva po ZDR ter da mora delodajalec delavcem omogočiti lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti. 39 Glej na primer Milač, N., Šetinc Tekavc, M., Delovno razmerje in družina, Podjetje in delo, letnik 26 (2000), št. 6/7, strani 1366–1374. 40 Člen 189 ZDR kot taka dela omenja tista, ki bi lahko ogrozila zdravje delavke ali otroka zaradi izpostavljenosti dejavnikom tveganja ali delovnim razmeram, ki se določijo z izvršilnim predpisom. 41 Po 190. členu ZDR se lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči le s soglasjem delavca, ki neguje otroka, starega do treh let, oziroma s soglasjem starša samohranilca otroka, mlajšega od sedem let, ali hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo. 42 Člena 191 in 192 ZDR v povezavi z ZSDP. 43 Po 193. členu tak odmor traja eno uro in se uresničuje v skladu s predpisi, ki urejajo starševski dopust, ti predpisi pa žal (za zdaj?) o tej pravici molčijo, tako da gre za neplačano uro, ki jo le redke matere uveljavljajo tudi zaradi negativnega odnosa delodajalcev do te pravice. 44 Glej Šetinc Tekavc, M., Varstvo doječih mater pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, Pravna praksa, leto 21, 31, strani 10–11. 45 http://www.druzinskapobuda.org/. 46 Bizovičar, M., Se nam sploh splača delati?, Delničar, št. 95, maj 2005, stran 28 in 29
Bolje, da kar nehate pisati take traparije, koliko dobi družina z več otroki.
Iz prve roke vam lahko povem da smo 6 članska družina
Pred enim letom sem vložila vlogo na CSD za socialno pomoč, ker sva bila oba z možem brezposelna. Končni rezultat tega je bila zavrnjena vloga, ker imava dva avtomobila (nobenega drugega premoženja -stanovanja…) in na ta dva avtomobila so se obeslili. Toliko o vseh mogočih pomočeh.
Ja, dobimo dodatek na veliko družino in otroške doklade, pa nič drugega. Poslušam pa, da dobivamo ne vem kako strašno veliko socialno pomoč. Sploh se mi ne da več pregovarjati z ljudmi in jim razlagati, da to sploh ni res.
Lp
BAYBIBORN ,žalostno da imaš tako nizek iq,pa ne da te želim žalit samo povej mi kak zakon v Sloveniji,ki se v praksi obravnava tako kot je napisan.
Če pa se ti zdi da je pa imaš proste roke in se odloči za 3 ali več otrok,če otroke gledaš le skozi denar.Imej veliko družino pa boš imela,hišo ,vilo,psa otroke,jahto,vikend, avto,moža in še kaj,morda boš šla po tvojem prepričanju na MALDIVE IN KANARSKE vsako leto plačala pa ti jih bo država samooooo velika družina ti manjka da boš dala otoke na cesto ti pa boš bogata gospa.KAKŠNA ŽALOST pa verjetno si še precej izobražena sodeč da veš toliko o denarni pomoči države ha.
Če imaš premalo se javi in daj svoj emai bomo mi se odločili še za kakšnega otoka,da bomo bolj srečni in cenili naše vrednote ,kup denarja,ki ga bomo dobili zaradi povečanja dužine pa bomo prenakazali na tvoj račun.Mi imamo vse kar rabimo in z veselje odstopimo takim kot si ti.
lp
sonce in štirje žarki, bejbiborn je samo v celoti skopiral(a) članek iz Podjetje in delo, iz leta 2005 – tako da lahko tu govorimo o IQ nekoga drugega… Z novim zakonom o dohodnini pa te ugotovitve itak več ne štimajo.
Teorija in praksa sta pa seveda dva svetova….