mama ki to ni

Kam naj se obrnem po pomoč? Kako naj postopam, da bo prav tako zanjo, kot zame?
Za nami je mlaj,ki mamo vedno vrže iz tira. Sama obtoževanja njenih najbližjih. Vsi smo slabi.
Pred ljudmi se dela dobro, jih vabi na obiske, kuha kavice, prijazno kramlja. Ko pa ostane sama, se spravi na nas- njene domače.
Kmalu jih bom 50. Sem uspešna ženska v svojem poklicu, imam družino, živim v hiši nad mamo. Oče je pokojni že več kot 40 let. Včeraj me je klicala in rekla, da se ji moram opravičiti. Vprašam jo zakaj, kaj sem storila. Ona pa, da sem jo zelo prizadela, ker nisem šla na očetov grob. Ker nisem hotela, pa je imel obletnico rojstva. Kaj?? Sploh nisva govorili o tem. Jasno, da me je prizadela v dno duše, saj sem seveda šla na grob in se ga spomnila, samo njej pač nič nisem rekla. Začela je še z drugimi obtoževanji mene, moža, otrok…, dokler se mi ni odpeljalo. Pred njo sem zagnala svoj telefon po tleh in ga razbila, prevrnila sem stol in ji povedala marsikaj, kar sem skrivala v sebi.
Sedela je ob mizi, vsa zgrbljena in siva v obraz. Bila je, kot, da jo bo kap…
Presenečena sem nad sabo, saj , ko pride do takih obtoževanj, se mi dobesedno odpelje. Ponorim, sem, kot, da imam živčni zlom.Bojim se… Res pa je, da že celo življenje zganja teror nad nami, nas komandira. Rada poudari, da sem njen otrok in jo moram v vsem ubogat. Velikokrat se ne spomni, kaj je rekla ali naredila in to zanika. Pravi, da bi jo radi spravili v psihiatrično ustanovo, da je cela hiša njena in take. Mislim, da gre za obliko demence, saj ima 77 let. So pa same laži in stvari iz preteklosti. Kar nekaj.
Kako naj živim, kako naj postopam? Samo vidim jo, pa mi naraste pritisk. Zato sem se oddaljila od nje, a kaj, ko vedno pride s čim, da me spet spravi iz tira.
Nikoli ne neha. 🙁

Pojdi stran. Enostavno se fizično ločita. Jaz sem bila pripeljana do tega, da sem se odselila.

Pozdravljeni,
pri starosti 77 je človeka težko spremeniti, a na koncu dneva, se mu se še vedno lahko postavi določene meje, preko katerih ne sme ali ne more iti. Ne glede na to, kakšna bo reakcija na drugi strani, se moramo potem teh odločitev, ki smo jih sprejeli, strogo držati.
Ob kompulziji po tako “burni reakciji” se je najbolje fizično odstraniti, vsaj iz prostora. Verjamem, da ste v veliki stiski, pa vendarle lahko vsaj poskušate verbalno doreči meje? Povedat, da tudi besede bolijo in da ste tudi vi lahko prizadeti, tako kot ona? Seveda je pogovor pomembnejši in plodnejši, ko smo sami (in oseba na drugi strani) umirjeni…
Prosila bi vas, da podrobneje opišete, zakaj točno menite, da je mama dementna? Pozablja stvari? Se njeni vsakodnevni urniki ali opravki spreminjajo?
Ob takšnem sumu vam vsekakor svetujem obisk pri osebnem zdravniku.
Upam in želim vam najugodnejši razplet trenutne situacije.
Lep dan, F.Tadeja

Pozdravljena “mama, ki to ni”
Tvoje vprašanje je bolj primerno za forum, kjer se srečujejo svojci tistih, ki imajo osebnostne motnje ali takšne znajčajske poteze, zato je bolje, da svoje vprašanje kopiraš in ga daš v ta forum,kjer boš lažje dobila odgovore. Tukaj link.
http://med.over.net/forum5/list.php?465