Mama in NJENA družina
Sploh nevem, kje naj začnem…. z moškimi v mojem življenju sem vedno imela slab odnos, prišlo je do vseh možnih zlorab, kar sem tudi povedala mami, a ona mi je namesto ljubezni takrat pokazala samo jezo, zakaj nisem reagirala itd itd. Takrat sem se začela od nje oddaljevati, ampak sem še mladoletna, zato sem prisiljena živeti pri njej (očeta ni v sliki). Moj edini pogoj je bil ta, da naj z novimi parnerji počaka, dokler se ne izselim oz. grem na faks… seveda tega ni upoštevala, zato sem poskusila skleniti nek sporazum. Prosila sem jo, naj novega partnerja vsaj ne vozi k nam domov, da nočem spati v isti hiši kot on… na začetku ji je bilo to ok, seveda je rekla, da mojo željo razume in spoštuje, po 1 tednu pa spet obratno. Že nekaj let jo prosim, da bi šli z družino na morje, ona je vedno nasprotovala, zdaj je rekla da ja… parter seveda gre z nami. Opomnila sem jo na najin dogovor, da mi je neprijetno spati pod isto streho kot on, ona pa meni nazaj to, da se morem že enkrat sprijazniti, da ona gre z NJENO družino, jaz pa naj potemtakem ostanem doma(vse to se je zgodilo v roku 2 tednov). Spet je izbrala njene želje in pa partnerja pred mano… kaj pa zdaj?
Zapleteno toda mislim da ti mladoletnica ne dopustiš mami popolnega življenja.
Verjetno ti ona daje streho nad glavo daje ti hrano oblačila itd. Ti pa se obnašaš najsniško in želiš da mama počne tisto kar tebi odgovarja. Verjetno imaš svoj prostor ali sobo zato ne vidim razloga da mama nebi imela partnerja. Ti počni svoje tisto kar moraš šola faks in uči se.
Mami pa privošči da bo srečna pa obdrži spoštovanje dokler jo imaš nikoli ne veš kaj te v življenju čaka.
pa ste vi normalni? kaksna svoboda materi ce pa je punca od njenih partnerjev dozivljala SPOLNO ZLORABO in je ONA NI ZASCITILA?!?!? pac pa je obesila krivdo nanjo? pa ne samo to se celo zavrgla jo je kot smet in ji rekla: da ona gre s SVOJO druzino kamor ona pac ne spada. nic nisi napisala koliko si stara jaz bi se ob solanju se zaposlila in delala nacrt kako cimhitreje od tam. ali pa sla na socialno in prosila za pomoc da te odstranijo. pa prijavila spolno nasilje.. mogoce ni fer da to pisem kajti sama sem s podobno izkusnjo vendar mi nic od zgoraj nastetega ni uspelo saj sem bila pri cca 15 16ih popolnoma povozena psihicno z anksiozno socialno motjo in sem se bala ljudi. vendar mi je kljub vsemu uspelo do 18ega it z trebuhom za kruhom. ti kar sem zgoraj napisala bi vse storila ce bi lahko zavrtela cas nazaj.. zato ti to svetujem na mamo pa ne racunaj ker je tako kot moja..misli zgolj na svojo rit ti si ji verjetno ovira in odvec. ni te bila sposobna zascititi najverjetneje te tudi krivi za zlorabo tako da pojdi cimprej stran. socialna bi te v takem.primeru morala zascitit sploh ce si mladoletna in ti ponudit nek varen kraj lahko se tudi obrnes na drustvo za moc saj bi bilo fino da si najdes psihosocialno pomoc. vso sreco na brezrsrcne budale tu gori pa se ne oziraj.
Slabo vzgojen priviligeran otrok …
Berem dalje … Očeta ni v sliki… Aha.
Že vse jasno 😃. Najdi si svojega ljubčka in ne najedaj materi ker si hoče zrihtat privatno življenje. Vse kar sem prebral tukaj je da te je podzavestno strah da boš izgubila mati. Misliš da si odrasla, ampak si še daleč. Življenje te bo še učilo. Pusti živeti.
Moja zgodba je precej podobna, s to razliko, da sem bila polnoletna. Nisem želela maminih partnerjev v hiši, ampak kljub dogovorom, kljub prošnjam jih je vozila domov, prišlo je tako daleč, da me je včasih obvestila naj ne hodim domov isti dan, ko sem bila na faksu in sem prišla do točke, ko sem imela ves čas pri sebi stvari za preoblečt, ker preprosto nisem vedela, kateri dan bom lahko šla domov in kdaj ne. Počilo je, ko me je v času izpitnega obdobja poslala od hiše, nikakor ni dojela, da potrebujem mir in domače okolje za učenje, takrat me je vrgla ven iz hiše, nato pa si je našla nekega bogatuna, se poročila, pustila službo in z njim začela potovati po svetu. Z njo ne brat ne jaz nimava več stikov, sama jih niti ne želim, ni vredna besede “mama” v nobenem pomenu.
Kaj lahko narediš? Če imaš možnost za nekaj časa it drugam, k starim staršem (tja sva se zatekla oba z bratom) ali drugim družinskim članom – pojdi! Ko boš na faksu bo lažje, lahko boš opravljala študentsko delo in zaslužila za preživetje, najela sobo, lahko pa tudi preko sodišča vložiš tožbo za preživnino od tvoje mame, če ti sama od sebe ne bo želela finančno pomagati, tako kot meni ni hotela. Jaz nisem šla v tožbo, ker se mi ni dalo ukvarjati z njo in njenim novim manipulativnim narcisom, sem raje pustila vse in se posvetila svojemu življenju.
Tak odnos s strani mame pusti posledice – depresija, anksioznost, občutek krivde za vse, po drugi strani pa strah zanjo (glede na to, kako jo je novi zmanipuliral, kako je napadel mojega brata – vsi sumimo, da se za zaprtimi vrati med njima dogaja nasilje). Meni so pomagali psihologi in psihiatri, žal ni šlo drugače, sem se pa z njihovo pomočjo sprijaznila, da ni problem v meni ampak v njej, da me je psihično izsiljevala, lagala vsem, nas obtoževala nerealnih stvari. Najtežje je bilo sprejeti, da je problem ona in ne njen novi partner, da so to njene odločitve in da se ne smem obremenjevati s skrbjo zanjo.
Danes mi je najlažje, da o njej sploh ne razmišljam, načeloma jo imam blokirano na vseh možnih kanalih in novice o njej dobivam le preko njenih staršev oz. njene sestre, tudi oni imajo sicer minimalne stike, vedo pa, da ne želim ravno poslušati zgodbic o njej in se na široko izogibamo te teme.
Težko je, ampak se da premagati vse. Zdaj imava s fantom svoje stanovanje, nov avto, jaz študiram tisto, kar želim, fant je zaposlen in lahko uživava in planirava svojo prihodnost, se učiva iz njenih napak. Malo mi je težko na momente, ker je fantova družina res super, ga podpira v vseh pogledih, meni pa moja družina ne more, pogosto se pojavlja občutek zapostavljenosti in krivde, ker moji nič ne prispevajo za najino življenje, ni mi prijetno ob tem, pa ne da fantova družina karkoli omenja, vsi so res super, vsi ti občutki izhajajo iz mene in v resnici je to tisti “fight”, ki ga boš imela ves čas, tvoji notranji občutki glede vsega. Življenje bo šlo dalje, preživela boš, ampak bo potrebnega veliko dela na sebi, na mentalnem zdravju in preprostemu zavedanju lastne vrednosti!
A ste vi sploh prebrali in dojeli besedilo in problem dekleta???
Meni tole sliči na eno zlajdrano matkico, ki ima otroke zato, da jih ima ker se pač zgodijo, če seksaš brez zaščite. Od kje vam, da je karkoli zahtevala? Prosila je za sporazum, za kompromis…povedala je o zlorabah in maminem odnosu ob teb.. sori, sam kaj vam je, da jo ob vsem napisanem takole napadate?!
Dekle rabi pomoč, ne pa da se jo še bolj dol tlači 🤦
Punca, poišči si psihološko pomoč, ne da je nekaj narobe s tabo… da ti pomagajo iti čez te čase do osamosvojitve in da ti pomagajo razumet/sprejet mtkin neprimeren odnos do tebe. In zato, da ne pobereš vseh slabih vzorcev, ki sta ti jih starša dala s svojo (ne)prisotnostjo. Na spletu je veliko brezplačnih opcij. In če imaš možnost, pojdi v dijaški/študentski dom…in ja, šolaj se, da boš sebi in svojim otrokom(če jih seveda želiš) lahko dala boljši lajf.
Srečno ❤️🤗
Dekle, kako te zastopim. Sama sem ostala brez očeta zaradi njegove bolezni pri svojih 11 letih dobr mesec za tem je mama našla novega partnerja. In ja puščala me je samo, lagala mi, skratka, ko sem jo najbolj rabila je ni bilo. Potem se je navlekel v našo hiško in niti na wc nisem mogla zjutraj, ko sem se urejala za šolo, ker je on takrat moral opravljati velike potrebe. Bil je stalno pri nad, tudi pogovorit se nisem mogla z mami. Zame ji je bilo vse odveč in škoda, on pa je imel glavno besedo, ko sem se pa že upala vsaj malo oglasit, da bi se branila pred njegovim srednjeveškim napadanjem pa je vedno potegnila z njim. Sama ne bi nikoli več želela podoživeti tega, ker sem se komaj zvlekla ne samo z življenjem ampak sem težko šla tudi čez šolo (postali so moja druga družina kjer sem imela zavetje vsaj za kratek čas). Babic in dedkov pa žal nisem niti poznala, ker so žal vsi bili že dolgo pokojni. Močno upam, da najdeš najboljšo rešitev v tej situaciji pa četudi stran od teh ljudi.