Spoštovani.
Moja mama, 53 let, ima težave z alkoholom. Tega ne prizna-jasno. Sem edinka, od doma sem se odselila pred časom, pred kratkim sem se poročila. Oče in mama sta ostala sama, oba sta še v službah. Mama izkoristi priložnost da popije kaj ali v službi, ali doma, ko je nihče ne opazi. Na skrivaj srkne alkohol potem pa taji, da ni nič pila. To se zgodi 3-4 na teden. NE prizna, laže da nič ni pila. Poznam svojo mamo in njeno obnašanje, prav tako oče-takoj veva da je PREVEČ popila. Zanimivo je to, da ko se skupaj vračamo s kake zabave, kjer je mama tudi pila, nikoli ni tako močno okajena kot takrat, ko to naredi na skrivaj. To ne pomeni, da popije toliko, da ne ve zase, ali da na more hodit, ampak po načinu govora(jezikava, predrzna, žaljiva) in po očeh z očetom takoj veva, da je bilo preveč. Ona pa nama laže, da ni pila in to NIČ. Bolj ko ji dopovedujem, da jo poznam in, da mi ne more skrit tega, ona vztaja na svojem. Oče je bolj nagle jeze in hitro povzdigne glas, tako da se mama ne pogovarja z njim rada o tem. Poskušam jaz, na lep način, sprašujem jo, če jo kaj muči, ker mislim , da pije zaradi psihičnih težav in ne zaradi tega ker ji “paše”. Ne morem pa ugotovit ali je to strah, ker me bo/je “izgubila”, je to jeza, razočaranje, skratka karkoli jo vprašam se zapre vase-češ, nič ni, nehaj spraševat neumnosti. Naj povem, da je bila moja mama vedno super ženska, skrbela za družino, prijazna, sočutna, lahko si se zanesel na njo. Saj se še vedno lahko, vendar je zdaj očitno nekaj močno narobe, da si mora “pomagat” z alkoholom. Prosim jo naj neha s tem popivanjem, ker s tem uničuje-razdira našo družino, pa ne!
Prosim svetujte mi, kaj naj naredim, da bo moja mami spet taka kot je bila pred 6 leti. Na morem.
Hvala.

Pozdravljena

Hvala za vprašanje, tudi vi ste zaskrbljeni zaradi pitja vaše mame. Mama je dokaj pozno začela posegat po pijači. Težko je sprejeti mamo v drugačni podobi, če je bila vedno zanesljiva in skrbna mama.
Za ženske je dokaj pogosto in značilno, da svoj alkoholizem še toliko bolj skrivajo in dlje časa traja, da se odkrije, saj je pitje ženske še vedno manj družbeno sprejemljivo kot pitje moškega, okolje ostreje obsoja alkoholizem pri ženskah kot pri moških. V zadnjem času je alkoholizem žensk v porastu. Alkoholizem žensk je še bolj boleč, saj hitreje pripelje do razpada zakonskih skupnosti oziroma celih družin. Zelo pomembno je zgodnje odkrivanje in zdravljenje alkoholizma pri ženskah.

Vzrokov zakaj je mama začela piti tako pozno je verjetno več to ve najbolje le ona sama. Vsak, ki posega po določenih substancah ima neke razloge zakaj se je namesto reševanja problemov odločil za beg v omamo. Enega samega vzroka ni. Več jih je, a niso navzoči pri vsakem alkoholiku ali pa so pri enem bolj pri drugem pa manj izraženi. Vsak človek je drugačen, zato ni mogoče opisati ene same vrste duševnosti, ki bi bila značilna za alkoholika. Vendar se nekatere lastnosti pri alkoholikih pojavljajo dokaj pogosto; negotovost vase, premajhno samospoštovanje.. Pomembno je tudi okolje v katerem človek živi, družba, (ne)zadovoljstvo na vseh ravneh, duhovna praznina itn. Nekateri pijejo zato, ker se jim ob stiku z alkoholom, dvigne samozavest. Alkohol jim pričara tisto, kar tako boleče manjka v njihovi osebnosti, a to na žalost le za kratek čas, saj ko se strezni, so občutki enaki in začarani krog tako teče naprej. In še in še bi lahko naštevali.

Vaša mama je v fazi zanikanja alkoholizma, tega ne prizna niti sebi kaj šele vam. Za svoj problem niti slišati noče, zapira se vase in na skrivoma išče tolažbo v pitju. Zaenkrat ji tudi še uspeva, da dokaj normalno deluje v službi. Kot je znano pa se morajo zasvojenemu začeti stvari podirati, da si prizna, to se pri vaši mami še ni zgodilo.
Zgolj opozorilo za človeka, ki preveč pije ne zaleže, vsaj za dolgo ne. Takoj, ko se zadeva poleže oseba nadaljuje s pitjem. Z očetom jo postavita na realna tla, brezpogojno vztrajajta, da se pogovori z vama ne glede na to, če bo odreagirala z jezo ali umikom. Ne odlašajta, stvari pridita do dna, čeprav bo lahko to obdobje zelo boleče toda bolje ogenj sedaj kot počasno tlenje še nadaljna leta slednje je zagotovo hujše. Verjetno še dolgo ne bo priznala, zato potrebujeta konkretne dokaze, prazne steklenice so zadosten dokaz, brez obotavljanja jih postavite pred njo in vztrajajte do konca.

Glede na to, da je oče do mame ljubeč, verjamem, da je možno, da ji s skupno pomočjo in tudi strokovno lahko pomagata, a smo spet pri tem-če si bo ona sama priznala, da ima težave s pitjem oziroma s sabo in da pomoči ne odklanja. Boj z alkoholno odvisnostjo ni lahek. Človek hitro pridobi slabe navade, dobre pa le počasi in težko. Vztrajajte na tem, da se mama s pomočjo očeta vključi v kakšno skupino AA, pokličite na:
01/433 82 25 (avtomatski odzivnik);
AL-ANON – Skupnost družinskih skupin, v kateri se zbirajo svojci in prijatelji alkoholikov.
01/ 432 30 01, 041 590 789,

Upam da se bodo stvari obrnile na bolje;
Vso srečo, Sv. Bernard je dejal »nič ni nemogoče za človeka, ki veruje«
Lep pozdrav

Tole je čisto laično mnenje. Mislim, da bo v vasi druzini nujno, da se v zdravljenje vkljuci tudi oce. Ko berem vase pisanje, se mi zdi, da se je moralo v vasi nekoc srecni druzini nekaj zelo spremeniti, da je mama posegla po alkoholu. Sama pravite, da mama pije zaradi psihicnih tezav. Verjetno se ne bo mogla uspesno zdraviti, ne da bi razresili te psihicne tezave. Zagotovo se mama ni spremenila cez noc. Do spremembe je prislo iz dolocenega razloga, ki lahko izvira iz njene sluzbe ali pa iz nezadovoljstva z njenim zivljenjem nasploh, ki pa je tesno povezano tudi z druzino.
pogosto je najbolj problematicen clen v druzini tisti, ki je najbolj obcutljiv in je nekaksen katalizator vseh napetosti, ki se v druzini pojavljajo. Potem vsi kazejo s prstom samo nanj, ker je tako lazje, problem pa ima dejansko cela druzina, ampak si ga ne prizna. razmislite malo o tem. Ce cela druzina prizna, da je v njej problem, bo mama tudi lazje priznala, da pije.