Pozdravljene,

Vsak dan vas berem in mislim, da je fino, da je toliko pozitivnih misli na tej strani. Ker pa sem kaksen dan malo zalostna, lepo prosim, da tega posta tiste, ki ste nosece, ne berete naprej – hvala.

Srecala sem znanko, ki je noseca in ima rok konec avgusta – kot bi morala roditi jaz, ce bi slo vse po sreci. In od tega srecanja neprestano razmisljam kako bi bilo, ce bi se obdrzalo… Kako ste se ve resile takih misli? Ali pa jih sploh niste imele in sem samo jaz malo cudna? Obcutek imam, da me najtezje obdobje po splavu sele caka.

Drugace pa vseeno skusam misliti na lepe stvari, v teh dneh popanju navkljub pridno skacemo :)))

Lepo popoldne in osvezilno sadno solato vam posiljam.
S.

Tudi jaz razmišljam, ko izvem, da je katera noseča, da bi lahko imeli enako stare otroke, če bi se obdržalo. Tretji dan po splavu sem si mislila, da je že vse najtežje za mano, se sama sebi čudila kako hitro sem si opomogla, a čez en teden me je zopet zlomilo in mislim, da ne bo šlo prav z lahkoto mimo.Ko vidim majhne otroke me spreletavajo različni občutki.Ne morem biti ravnodušna.Skušam pa ostati prisebna in razmišljati kar se da pozitivno, saj te v trenutku lahko zlomi, če se začneš sam sebi smiliti in se prepustiš negativnim občutkom.Razmišljam, da je gotovo za nekaj prav, da je do tega prišlo.Gotovo je bolje tako, kot če bi bilo kasneje lahko z otrokom kaj hudo narobe.Moja sodelavka ima otroka, ki ne more ne hoditi ne govoriti.Ne vem kaj je huje.Biti brez otroka ali…Poskušam zaupati naravi in razmišljati da bo tudi zame, zate in druge prišel čas veselja.
“GLAVO POKONCI, KAR JE SLABEGA ZA NAMI, ČIMPREJ POZABIMO IN MISLIMO NA DOBRO KI NAS ČAKA !”

Tudi z menoj se dogaja podobno, kot s tabo. Jaz bi imela rok 23.8., če bi se obdržalo.Vsake toliko časa razmišljam kakšen trebuh bi že imela sedaj, kaj bi imela pripravljeno za dojenčka..Tolažim se tudi s tem, da si ne morem nič očitat, neka je že bilo narobe, da je prišlo do splava.S tem moraš živeti naprej, spremljalo nas bo do konca življenja.Moja mama je imela splav pred 35. leti in še ne more tega pozabiti.
Upam, da nam bo usojeno imeti otroka, da to hudo malo le pozabimo.

Še vedno je vroče, ne vem kako naj se ohladim, praviš s sadno solato?
Pozdrav

Punce, hvala za podporo. Kaksen dan je res crno, ampak mislim, da bo vse skupaj malo olajsano, ko bomo prisli do naslednje nosecnosti… upam, da kmalu.
Vmes pa NE RAZMISLJAM NE O USPEHU, NE O NEUSPEHU, AMPAK SAMO O TRUDU!

Imejte lep in ne prevroc dan.
S.

Hojla,

Svetlana, nič nisi čudna.
Tudi jaz bi bila trenutno ravno pred veselim dogodkom, če bi bilo prvič vse lepo in prav – TP: 02.07.2002. A si lahko predstavljaš, kakšna lepa balonika bi bila zdajle? O tem premišljujem non stop. Še posebej sedaj, ko je datum čisto blizu. Mogoče bi pa že imela svojo štručko, mogoče pa bi …. teh mogoče je zelo veliko a si žal ne morem nič pomagati. Je že moralo tako biti !
Tudi jaz poskušam zaupati naravi in se res trudim, da bi jo razumela. A je hudo in te zato popolnoma razumem. Srčna bolečina je bolečina, ki se je ne da kar tako opisati. Ko pa jo doživiš, veš kako hudo zna boleti.

Lep, Sončen dan želim vsem skupaj in ogromno brezskrbnih trenutkov (skozi vso poletje) Vam želim !!!

alenka

Živjo alenka!

Midve bi bili pa čisto blizu. Jaz sem imela tudi predviden rok v prvem tednu julija. Tako kot vse se dostikrat spomnim s kakšnim bušijem bi okrog skakala. Samo ni kaj, usoda je pač taka, sedaj samo upam, da se bom lahko čimprej spet veselila, ter da se preveč ne obremenjujem s tem.

Lp,
Barbara

Čau punce – sotrpinke!
Tudi jaz bi imela rok 7. julija. Imam dve prijateljici, ki sta zanosili v istem mesecu kot jaz. Ena je že rodila, druga ima rok v začetku julija.Imam enake občutke kot ve. Ko sem prišla iz bolnišnice po splavu, sem bila tako ponosna nase, da sem vse tako korajžno prenesla. Potem pa se je šele začelo, odštevanje ovulacij, menstruacij vse do petega ciklusa (kot nama je svetoval zdravnik), pa tisti žalostni dnevi in noči itd. Sedaj, ko delava na otročičku je veliko lažje, pozabila pa ne bom NIKOLI. Tudi prijateljicama zelo privoščim in se mi zdi vse skupaj še bolj ganljivo. Skrbi me le, ker me je naslednje nosečnosti malo strah. Ne vem, če bi lahko vse to še enkrat dala skoz. Ampak bo že, vse bomo preživele in doživele a ne! Kaj drugega nam sploh ne ostane!
Lep pozdrav in privoščite si ene prijetne in SPROŠČUJOČE počitnice.

Čau punce – sotrpinke!
Tudi jaz bi imela rok 7. julija. Imam dve prijateljici, ki sta zanosili v istem mesecu kot jaz. Ena je že rodila, druga ima rok v začetku julija.Imam enake občutke kot ve. Ko sem prišla iz bolnišnice po splavu, sem bila tako ponosna nase, da sem vse tako korajžno prenesla. Potem pa se je šele začelo, odštevanje ovulacij, menstruacij vse do petega ciklusa (kot nama je svetoval zdravnik), pa tisti žalostni dnevi in noči itd. Sedaj, ko delava na otročičku je veliko lažje, pozabila pa ne bom NIKOLI. Tudi prijateljicama zelo privoščim in se mi zdi vse skupaj še bolj ganljivo. Skrbi me le, ker me je naslednje nosečnosti malo strah. Ne vem, če bi lahko vse to še enkrat dala skoz. Ampak bo že, vse bomo preživele in doživele a ne! Kaj drugega nam sploh ne ostane!
Lep pozdrav in privoščite si ene prijetne in SPROŠČUJOČE počitnice.

Moja sodelavka je imela kar nekaj načrtnih splavov in nazadnje enega spontanega. Brez truda ji je ponovno uspelo zanositi-petič!!!! Še vedela ni, kdaj. Sedaj je noseča in čez 2 meseca bo mami. Brez vseh zapletov poteka njena nosečnost. Full je naspidirana in krasno se počuti.

Torej, ne obupujte! Jaz mislim, da je splav celo kar dober znak. Pa ne me spluvati.!!! Dobber znak zato, ker vsaj veste, da ste plodne, da imate ovulacijo in da ste sposobne producirat jajčece in ga v sebi “oploditi” s semenčico. Imate dokaz, da ste lahko noseče.

Seveda pa razumem vašo žalost. Grozno mora biti. Ampak glavo pokonci! Prav zaradi tistega, kar sem napisala v prejšnjem odstavku, imate velikoooo upanja, da spet zanosite in tudi donosite.

Držim pesti!