Malo v razmislek
Iz knjige Sreča je metulj – Zvoneta Modreja, sicer bolnika z multiplo sklerozo, sem potegnila nekaj zanimivih razmišljanj, ki bi lahko prav prišla tudi kakšnemu našemu sotrpinu.
“S človekom, ki mu usoda premeša karte, je kot z metuljem, ki se v svojem prvem življenju kot gosenica zabubi in notranje preobrazi. Svoje notranje življenje sprejme in ga doživlja čisto na novo.
Tudi pred hendikepiranim človekom je še eno življenje, pe ne ve kaj bi z njim. Ne znajde se v novih okoliščinah, ne znajde se v novem svetu! Naprej gleda predvsem z vidika, česa več v prihodnje ne bo. Človek mora vsake toliko časa zamenjati merilo življenja. Prav je, če človek računa na notranjo preobrazbo, ki je nujna posledica zunanje preobrazbe. In prav je, da te preobrazbe ne skušamo zavrniti. Svoji notranji preobrazbi lahko pomagamo kvečjemu tako, da premišljujemo o novih okoliščinah; da poskušamo svoj položaj in razpotja opisati v pismu prijatelju…”
“Včasih se zdi, kot da je življenje en velik oder. In na tem odru vsakdo igra svojo življensko vlogo.
Pri toliko stvareh je človek v drami življenja tako nemočen. In kaj je pri tej igri sploh v naših rokah? – To, da življenje prepoznamo kot igro in ga kot igro tudi sprejmemo, ter jo nekako tudi odigramo.
In tu se lahko odločimo, ali bomo več pozornosti namenjali boljšim ali slabšim stranem svoje vloge; ali bomo izpostavljali in poveličevali svoje nesposobnosti in primanjkljaje, ter se z njimi iztovetili, ali pa bomo iskali svoje prednosti in razvijali zametke svojih dobrih lastnosti.
REŽIJO SVOJE VLOGE IMAMO VEDNO V SVOJIH ROKAH!
Odločimo se lahko za objokovanje vlog, ki smo že imeli, pa so se iztekle, odigrale, ali pa se pogumno odločimo za “igralski spopad” z vsakršno življensko vlogo, tudi tisto manj prijetno, ki se je ne da zavrniti ali zamenjati. Še tako neprijetno vlogo lahko odigramo pogumno in ponosno…”
Vsem želim, da si čim lepše zrežirate prihajajoči teden!!
Bojana
