Jaz sem se vseh dogovorov glede mojega sina, ko je bil še majhen, držal do minute točno, kar je sicer sploh ena od mojih lastnosti. Praktično nikoli nisem imel problemov. Zato ne razumem, kako lahko nekateri otroka izkoriščajo za razne igrice in izsiljevanja.. Ne glede na to, ali je to mati, oče, stari starši, sploh kdorkoli. To je skrajno egoistično in nepošteno. To je vir vseh nadaljnih sporov, tudi “ugrabitev”.

Z obema odgovoroma se globoko strinjam!

Strinjam se z vsemi, ki pravijo, da sta v tem primeru negativna oba. Verjamem, da ima Marko Jureta rad. Ampak to ni nobeno opravičilo za ugrabitev,ki ni in ne more pozitivno vplivati na Jureta. Prav zares se mi revež smili.

Maja1, strinjam se s tabo! Nihče od njiju ni manj kriv. Ne eden ne drug nista delala v dobrobit otroka, ki je nič kriv, nekakšno orodje za obračunavanje odraslih. Še vedno sem mnenja, da pravo resnico poznata edinole onadva sama. Tudi sorodniki lahko vedo zgolj iz druge roke (nihče pa ne more brati nekomu misli oz. kaj razmišlja – niti najbližji ne).

– Če je mati kriva, kaj je s tem dosegla s svojim ravnanjem?
– Če je oče kriv, kaj je dosegel z ugrabitvijo?
Dejstvo je, da otrok ne ve kam in komu v resnici pripada, da bo oče, po vsej verjetnosti, dobil oznako “kaznjenec”, mater pa so mu “poznavalci” ožigosali kot psihično bolnico.

Torej, še en razvijajoči se mladostnik, ki ga čakajo krize identitete in življenskih vrednot.

“Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima!” Samo da ta tretji, nima dobička, ampak velikansko izgubo!

Skoraj vsi se strinjamo, da oba starša delita krivdo za nastalo situacijo.
Kdo bo pa nosil posledice – psihične seveda otrok, kazenski pregon in ostale sankcije pa oče. Kaj pa mama?

Izjemno dobro vprašanje, Sanja.
Oče je seveda napravil kaznivo dejanje, ne samo moralno, tudi uradno, zaradi česar bo zaprt. Mama uradno kaznivega dejanja ni napravila.
Skupaj sta “sestavila” podrtijo od svojega življenja, in malega čustveno pohabila.

Ne glede na prestano kazen, zapor, uradne sankcije, ki jih bo preživel oče, menim, da tudi mami ne bo ušlo.
Misliš, da se dobro počuti po zmagi ? Dvomim.
Menim, da spada v kategorijo večnih nezadovoljnežev, nergačev, mislim da si težko ureja svoje čustveno življenje in mislim da je zelo zakompleksana in nesrečna oseba. Dejanja, ki jih počne, to potrjujejo. Dokler bo taka, bo tako tudi življenje ki ga živi in to je velika kazen, verjemi mi. A le ona sama je gospodarica svojega življenja, kot vsak izmed nas. In za vse napake, slejkoprej dobimo račun.

Popolnoma drži, Sašo. Če se še ne, se pa še bo kesala, ko bo videla, kaj je naredila otroku. Jaz pa razmišljam o Juretu. Ta štiri leta, ko je živel z očetom,mu kljub vsemu najbrž ni bilo hudo. Čeprav tega ne bomo nikoli zvedeli se sprašujem : pri desetih letih se otrok lahko sam odloči pri katerem staršu bo živel. Kaj pa če se odloči za očeta ? Si predstavljate reakcijo mame ? Bojim se , da ne.

Tudi jaz sem ločena in mi nikoli ni prišlo na misel, da bi otroka odtrgovala očetu.Prav nasprotno – želim si, da bi bila hčerka še več z njim, saj vidim, da se tam dobro počuti. Opažam pa zadnje čase, da odkar si je njen očka našel partnerko, nima več toliko časa za hčerko, za vikend je nikoli ne vzame za 2 dni.

LP,Kaja

Z užitkom prebiram take besede, Kaja, ter razmišljam, da saj ni nikjer rečeno, da od toliko milijard ljudi na svetu, morajo biti vsi modri in razumni, ne morejo imeti sreče in si “s prve” najti partnerja ki jim ustreza, s katerim bi preživeli celo življenje. Lahko pa so toliko razumni, da premagajo medsebojna nasprotja v korist otroka, in mu nudijo toplino, razumevanje in ljubezen.
Včasih pomislim kaj bi bilo, če bi šla z ženo narazen, pa vedno zaključim da sva dve ljubeči duši, a vendar samostojni. Otroci pa so samo najini. Tudi če greva narazen, nama ostane skupna ljubezen: otroci. In odgovornost, da jih kar najbolj usmerjava in pripraviva za življenje.
Mislim, da bo tvoj bivši, ko se bo malce “udomačil” z novo partnerko, zopet normalno “crkljal” svojo punčko. Tebi pa želim čimveč užitkov s svojo hčerkico.
Lepo se imej, Sašo.

Sprašujem se, kje so sedaj vsi tisti borci za pravico otrok (ki se sploh še rodili niso) do obeh staršev…Juriju bo ta “pravica” usodno zaznamovala življenje, a ker gre tokrat za konkreten primer, za dečka z imenom in žalostno usodo in ne za kakšno politično prenaprezanje, preži nanjo le rumeni tisk. Jurijev očka in mamica se nista znala dogovoriti in omogočiti Juriju normalnega otroštva , ki je temelj za razvoj zdrave, samozavestne in čuteče osebnosti in tu se ne da storiti nič. To bi bilo pa poseganje v zasebnost…Birokrati, sodniki in odvetniki bodo svoje delo opravili strokovno, opirali se bodo na razne člene raznih zakonov, ker je zanje to samo služba. Kdor bo imel boljšega odvetnika in kogar bodo podprli mediji, ta bo pač zmagovalec.

Moje mnenje je, da ima Jurij pravico do obeh in da bi sistem moral prisiliti nezrele starše, ki se sami ne znajo dogovoriti, da neglede na to, kaj čutijo do bivšega partnerja, ne vplivajo na otroka in ga s tem še dodatno begajo.Edini razlog za prepoved stikov z otrokom, je po mojem mnenju spolna zloraba.

Pozdrav
Nisem vse prebrala moje predhodnike kaj so napisali samo do Jurela sem prebrala. Jaz, kot mati kaj je napisal Jurel se popolnoma strinjam. Saj je on oče isto, kot ona mati in zakaj bi preprečili stike z očetim ne vidim razloga pa magari bilo kakšen je pač je oče in pika na I. Kako bi se pa mi ženske počutile, če bi možje vzeli otroke in prekinili stike verjamem, da bi se strgale dokler otroka ne dobijemo vsaj jaz sem taka.No in normalno, da očetje imajo pravico, do otroka, ko je pa otrok večji je pa že odločitev otrokova jaz tako povem, da(KRI NI VODA)
L.p. marelica