Pozdravljeni.

Hčerka je stara 13. mesecev in ko jo kdo noče prijeti (oz. dvigniti v naročje) ali ne dobi želenega se usede/uleže na tla in z glavo buta ob tla, steno ipd… Pa tudi če se kam ponesreči udari (npr. ob stol) potem se poskuša ponovno udariti na isto mesto, če jo odmaknem od tega predmeta se prične tolči po glavi z roko. Kaj to pomeni? Ali je to normalno? To dela že od kakšnega 9-10 meseca dalje. Tolažim jo vedno tako da jo stisnem k sebi in ji umirjeno kaj govorim in jo “pocartam”.

Pa še to. Pred mesecem sem jo dala v varstvo in ko prideva domov se včasih kako uro joče, pa jo stisnem k sebi v naročje, pa se odmika in me odriva, če jo dam na tla še bolj joče…kaj bi lahko bilo?

V družini ni nasilja ali podobnega (kvečjemu se s partnerjem včasih spreva – verbalno – 3x letno), tudi udaril jo nihče ni…

Hvala za odgovor in lep dan.

Lepo pozdravljeni!

Kar opisujete je izraz trme. Otroci so zelo različni, je pa danes vse več takšnih opisov kot je vaš. Otrok se spoznava z mejami, ki jih starši postavljamo, kljubujejo in nas preizkušajo. Nekje do tretjega leta bi moralo miniti. Poskušajte ostati mirni in hčerkino ravnanje ignorirajte, pojdite v drug prostor, delajte se, da je ne opazujete, saj sicer otrok ravnanje stopnjuje. Na nekakšen način želi vzbuditi vašo pozornost. Lahko pa tudi poskušate premestiti njeno pozornost na kaj posebnega, kar jo bo prevzelo, da pozabi zakaj trmari, negoduje.

Povprašajte, kako je, ko je v varstvu. Ali tudi tam joče ali se normalno igra. Najbolje je, da poskušate prakticirati, ko pridete domov, da ji namenite nekaj časa (na primer pol ure) in se posvetite le njej. Ta metoda zelo pomaga in potem, ko je otrok zadovoljen, lažje postorite vse kar je potrebno (kuha, pospravljanje…), saj se lažje zaigra in ima občutek, da je dobil nekaj zase.

Lep pozdrav,

Barbara Sarić, psihoterapevtka