majski hrošči
Majskih hroščev ne more biti veliko vsako leto, ampak samo vsako drugo leto. Ličinka namreč toliko časa preživi v zemlji. Potem se približno istočasno preobrazijo v hrošče in opravijo svoj kratki življenski ciklus v tej obliki. Zato se v ljudskem izročilu označuje vsako drugo leto za “kebrovo leto”…..
Sedaj me je pa premagal firbec in sem šel pogledat v knjige, kako je s tem majskim hroščem v resnici :)))
V naših krajih namreč velja ljudski rek, da je vsako drugo leti “kebrovo leto”. V literaturi pa pravi takole:
V sloveniji obstajata dve vrsti majskega hrošča. “Melolontha melolontha” je najbolj razširjena vrsta , “Melolontha hippocastani” pa redkejša. In za vrsto “Melolontha melolontha” dejansko velja, da ima načeloma 4 letni življanjski cikel. Načeloma! Prof.dr. Franc Janežič je namreč v letih 1962-1970 sistematsko zbiral podatke o tej vrsti in z njimi dokazal, da se v Sloveniji pojavljajo v 3 letnem ciklu…. No, vidiš, slovenci smo tako nekaj posebnega, da še majskih hroščev nimamo narejenih po JUS-u :)))
Ogrci majskega hrošča se prehranjujejo izključno s koreninami travin. Torej niso mogli objesti listja na drevesih. Lahko pa da so ga obžrli odrasli hrošči med ženitvijo, ker to počnejo….
P.S. Morda pa ima tisti ljudki rek o dveletnem hroščevem obdobju vseeno neko podlago. V literaturi namreč piše, da ogrc naredi masaker drugo leto svojega življenja, prej in pozneje pa skoraj zanemarljivo. Morda od tu izvor reka?….