Pozdravljeni,

bom poskušala biti čim bolj kratka. Zelo sem v stiski in ne vem več kako naprej…

Sem v ločitvenem postopku in kot zgleda se bom morala boriti za skrbništvo za mladoletne otroke. Dokler sva se ustno dogovarjala, se je strinjal da bodo otroci z mano, ker v resnici ve, da sem jih sama vzgojila in da so otroci zelo navezani name.

Ko so pa zadeve začele postajati uradne in se je začela urejati preživnina ter delitev premoženja je totalno obrnil ploščo. Kljub njegovi večletni odsotnosti in brezbrižnosti do družine, zlorabljanja alkohola, nasilja čustvenega, fizičnega in ekonomskega, se sedaj kaže v idealni luči in kot najbolj skrben oče na svetu. Vendar samo pred osebami, ki imajo besede v teh postopkih. Preprosto ne razumem zakaj! Kaj in komu hoče to dokazati? Preprosto mu je uspelo, da kaže mene v slabi luči in krivo ter odgovorno za vse njegove težave v preteklosti, kljub temu, da sem iskreno povedala še drugo plat zgodbe. Vedno je dva koraka pred mano. Po krivem me prijavlja, obtožuje…tako da se moram jaz na koncu branit in razlagat kako so dogodki v resnici potekali.

Ko sem mu poskušala ponudit prst, mi je vzel ne eno, temveč dve roki. Ko sem se postavila zase in ga po njegovo izzivala in napadla, me je napadel še bolj močno nazaj. O tem me je že predhodno grozil, češ samo poskusi, pa boš videla, česa sem vse zmožen…

Predolgo sem čakala in tajila sama sebi težave, a ob zadnjem napadu sem zbrala še zadnje moči in z otroki odšla, v upanju da bomo sedaj na varnem in v miru. V kaki zmoti sem bila. Če me je prej imel dobesedno v šahu, se je sedaj sploh začel pravi boj…sama sem pa na koncu z močmi. Ne vem kako naj se vedem v odnosu do njega, nimam miru, skozi moram pazit kaj rečem ali naredim, vse okrog otrok ni več dovolj dobro. Ker smo se po sili razmer mi odselili, sama ne morem nuditi toliko stvari otrokom kot prej oz kot jim on sedaj. Na zelo fini način tudi manipulira z otroci, a vsaka moja beseda je na uradnih krajih neutemeljena, češ da naj sprejmem, da se oče trudi v dobro otrok. Jaz mu pa ne verjamem, mene ni pretental. Do mene je še zmeraj isti kakor prej. Zelo se bojim, ker mi je dal jasno vedet, da bo naredil vse, da mi vzame otroke…

Berem knjige, obiskujem terapevta, a res ne znam naprej. Tukaj ni možnosti umika. Jaz sem se sicer umaknila, kaj pa otroci? Tako me sovraži, da se bojim otroke puščati same z njim, a njemu kot očetu seveda pripadajo tudi pravice, čeprav do sedaj skoraj ni vedel za njih. Sedaj je ves skrben, kaj bo pa čez čas, ko se bodo ugasnile luči te predstave?

Tisti, ki tega ne doživi, ne more razumet. Zdrav razum in logika tukaj odpadeta. Kaj vse je ta človek zmožen izjavit in narediti, da še sama ne doumem da je to res. Ko tako lepo govori na sestankih, mu še jaz skoro verjamem, ko pa pridem domov, se sploh začnem zavedati kako predstavo je naredil…noro…

Koliko naj mu še popustim…in to na račun otrok? Kako taktiko je najbolje ubrati?

Se da sploh kam obrnit še po pomoč? Imam sploh kakšno možnost, da ga lahko drugi spregledajo, kako naj zaščitim otroke? Nikoli me ne bo pustil na miru, dokler ne bo dosegel svoje. Vem da se moram boriti, a res ne vem več kako. Je šel še kdo skozi tak pekel in prišel na konec?

Se opravičujemo za malo zmedeno pisanje…hvala vam za bilokakšno izkušnjo ali usmeritev