Maja, srečno na PET scanu!
Naročila samo dobre izvide ;))). So me “pofotkali” po dolgem in po čez, so rekli nobenih poz, razen predpisane (leže z rokami za glavo) ;)))) Pa tudi pravijo, da niso “Foto v 1 uri” in da šele čez dober teden lahko (še na CD- fensi, ne) pogledam mojstrovino limfomčka in delovanja kemoterapevtikov. “Priprave” na ugoden izid so potekale od oktobra lani, najbolj intenzivno teh šest tednov po kočani terapiji. Tko da je zdej čas za odklop in sprostitev, nabiranje novih moči.
Hvala vsem trem in pa pošiljam vam svoj moto: “DANES JE VSE KAR IMAM!”
maja
Hojla.
Skušaj si preprosto reči, da pravzaprav nimaš vpliva na to, četudi je to tvoj otrok. Vem, kako je to težko, ampak počasi gre…
Dobro se spomnem, ko me je Luka sredi dneva (kontrole) že klical in že sam izpis na mobilniku, da kliče on, mi je pognal po celem telesu, grozen občutek, pritisk… brez da bi se sploh že oglasila.
Kaj bo povedal – le to mi je kljuvalo v mislih tisti hip.
Ja, težko je, res!
Poskušaj, moraš, razmišljati o čem drugem.
Lp, Anita