MAJA ČIRAČARA

Dober večer!

Kako ste kaj? Hodite kaj po tem forumu ali nič…?! Upam, da! Ta hip sem malo igrivo razpoložena. Morda imam celo kakšno uško še v glavi… Ja, najstarejša je prinesla prejšnji petek uške iz šole in sva potem z “mojim” ugotovila, da jih gostiva tudi mi2. In tudi sprej proti uškam in vsa delovna akcija “hej brigade hitite” ne vem, koliko so kaj pomagali. Upam, da vsaj kaj. Nenajavljenih gostov se po navadi ne razveselim prav zelo, sploh če mi poleg že itak ful dela nakopljejo še toliko dodatnega dela…

Torej, danes zvečer sem s prav posebnim namenom na forumu. Malo prej mi je šinilo v glavo umetniško ime: Maja Čiračara. Po Pikini Vili Čiračara. Malo sem jaz Pika Nogavička: pegasta in z rdečimi lasmi, nagajiva, svojeglava, free. Pa ne bom vila: ne pravljično bitje ne čudovita hiša. Malo sem se pohecala in zmešala več pomenov v to ime zdaj. Če vam je všeč, bo pokazal čas. Nekje je treba začeti… Čiračara pa tudi zato, ker je to, kar bi rada delala, malo za hec in malo zares.

Se mi zdi, da je moja kombinacija kar zanimiva: svoje socialnodelavsko znanje združujem z rahlim čarovništvom. Že leta nazaj sem imela neke uvide, ki pa so zdaj, ko sem hodila v Šolo za bioterapevte, dobili neko obliko in ime oz.smisel. Prej je bilo vse skupaj nekako v oblakih, zdaj pa sem vsaj nekaj tega potegnila k sebi na zemljo.

Zares ali za hec, kot kdo želi, lahko za vas naredim naslednje:

– lahko pogledam fotografijo, ki mi jo pokažete in vam povem določene stvari o človeku, ki je na njej (raje vidim, da prej o tem človeku nič ne vem)
– če težko pridete do mene, vas lahko “pogledam” na daljavo (ko se spravim v stanje gledanja, nikoli ne vem, kaj se bo pokazalo in tudi tukaj raje vidim, da če se le da, ne vem nič o vas)
– če pridete k meni ali pa jaz k vam, vas lahko pogledam in povem, kakšno slikico iz vaše preteklosti sem zagledala (glede na izkušnje lahko povem, da vidim nekatere izmed vaših najbolj travmatičnih doživetij iz prejšnjih življenj, ne znam pa razložiti, kako se to zgodi, enostavno samo se… in le-to se glede na izkušnje zelo ujema s težavami v tem življenju)
– zelo kmalu bom začela delati tudi regresije, za katere tehniko sem se naučila na seminarju Jan Erika Sigdella
– lahko vržem tudi kakšno karto boginje ali pa ciganko
– lahko tudi pogledam mimo vas oz. vstran in se tudi začne vrteti kakšen film

To je le nekaj konkretnih stvari, ki jih “znam”. Imam pa še veliko takšnega in drugačnega znanja, ki se ga ne da ubesediti, ampak samo je.

Marjan Ogorevc me je zelo spodbudil, naj začnem s svojim čaranjem, a kot tipični melanholik sem mečkala in mečkala. Zdaj pa so me energije kar potegnile v to pisanje in me prav zanima, kako se bo to razpletalo. Rekel je, da bo najprej prišel eden. In če bo ta zadovoljen, bo to povedal še drugemu in bo prišel še ta drugi. In potem bosta ta2 povedala še dvema drugima in tako vas bo lahko čedalje več. Lahko pa, da bom samo brcnila v temo. Tudi tega se zavedam. A kdor ne riskira, ne profitira, pravi nek sicer zlajnani pregovor…

Tako torej, Maja Čiračara sem vam na voljo, odločitev pa je vaša: 031/385-868, [email protected].

Se že veselim čiračaranja…!!!

Maja, pozdravljeni,

niti ne vem čisto dobro kaj naj vprašam. Vidim, da ste hodili v šolo za bioenergetike in glede tega imam nekaj vprašanj. Glede na to, da ste to šolo zaključili upam, da mi boste lahko odgovorili res iskreno. Se vam zdi, da je ta šola res tako zelo nujna za opravljanje zdravilstva? Kaj se je treba učiti 2 leti pri stvari, ki se zdi tako preprosta za nekoga, ki ima sposobnosti zdravljenja? V čem je ta keč? Vem, da se straši, da brez te šole delaš škodo. sebi in drugim. Zdi se kot da je ta šola predpogoj, da kot zdravilec sploh lahko preživiš. Zakaj? In kje piše da je to, kar se tam naučiš res ok, res varno?

Kako pa varno zdravijo v Afriki in drugod po svetu, kjer te metode oziroma šole ne poznajo? Ali obstaja kakšno uradno poročilo o tem, da zdravilci umirajo mladi, ker zdravijo narobe?

Ne zamerite mi prosim teh vprašanj. Nimam nič proti tej šoli, to so samo vprašanja, ki se mi postavljajo.

Hvala že vnaprej.

Draga oz. dragi “Me zanima”!

Moram najprej reči, da sem pa tvojega sporočila zelooo vesela in skupaj z njim vprašanj! To je to, česar si želim na forumu čim več, zato naj-hvala za vse s tvoje strani! Odgovarjam zdaj, ko lahko, kajti čez dan sem v službi, popoldne in zvečer pa imam kup dela s 3 otroki, sploh zdaj, ko se je spet začela šola…

Če greva z vprašanji po vrsti, bi rekla tako:

– Šola za bioterapevte ali pa katerakoli druga šola na to temo ni nujna, je pa zaželena. Šola ti da neko osnovo oz. ti pokaže, kako se vse da delati, ti pa potem sam izbereš, kaj ti najbolj ustreza in kaj boš prakticiral. Meni je bilo vse v šoli po malem zanimivo, a odkrila sem, da mi leži točno to, kar zdaj delam: delo na daljavo, regresije, fotografije, nihalo, pogled v preteklost,… Dokler nisem tega zvadila v šoli, sploh nisem vedela, da imam odprte te kanale, tako da s tega vidika sem lahko za šolo samo najbolj hvaležna. So bile pa tudi stvari, ki mi niso ustrezale, ampak vsaka vrtnica ima trnje – tako si jaz povem, ko imam kakšne pomisleke.

Tudi,ko sem hodila na socialno delo in smo se učili milijon stvari, je bilo ogromno balasta, kakšne zadeve pa so me čisto prevzele – psihiatrija npr. oz. področje duševnega zdravja. Če hočeš delati na področju SD, moraš narediti šolo, so pa redki, ki so za to res rojeni, ki imajo to poslanstvo. Zase točno vem, h kateri socialni delavki bi šla po pomoč, če bi jo potrebovala, h kateri pa nikoli in nikdar. Ampak to je normalno, to je kemija oz. so krvne skupine, po katerih se prepoznavamo.

– Ja, nekdo, ki ima že sposobnost zdravljenja, morda šole ne potrebuje 100%, ampak še vedno je super, da se usposabljaš in izobražuješ, ker se vedno lahko naučiš kaj novega. Iz izkušenj vem, da so nekateri zdravilci idr. res uau, nimajo pa osnov v glavi razčiščenih in kaj jim potem dar pomaga?! Vsak dan posebej se je treba učiti, da kaj novega zveš in nadaljuješ z delom z ljudmi.

– Dejstvo je, da se od tebe terja še posebna odgovornost, če si zdravilec oz. če pomagaš ljudem, ki so v stiskah in težavah in s tem avtomatično v “podrejenem” položaju, predani na milost in nemilost nekomu, ki zna. Kar dosti jih je, ki svoj položaj in znanje in dar itd. zlorabijo. Ampak če to naredi kakšen tak, bo dobil dvojni udarec nazaj, da bo dojel, da se to ne dela.

– Za nikogar in nič ne moremo biti 100%, da je zadeva res varna. Zato moramo vedno prisluhniti svojim občutkom, slediti srcu, če je le vsaj malo odprto. Takrat ne bomo nikoli zgrešili. Treba je stvari preveriti pri bogu, kot se morda neumno sliši, ampak je še kako res. In tega vedno slišimo v svojem srcu, če mu znamo prisluhniti. Čim pa se vmešajo možgani, je problem. Recimo, da vsi govorijo, da je pa nek zdravilec uau in greš ti tudi tja, pa začutiš, da nekaj ne štima. Kaj boš zdaj, koga boš poslušal: druge, ki dol padajo ali sebe, ki si nekaj začutil? Vedno poslušaj sebe in ne boš nikoli zgrešil, ker ima vsak svojo pot in je za vsakega nekaj drugega dobro.

– Zdravilci v Afriki ali pa npr. na Baliju, kot sem brala, nimajo še teh ” možganskih” zavor, kot jih imamo mi Zahodnjaki. Njih je večina še tako srčnih, da stvari same od sebe tečejo, kot je treba. Čim pa se vmeša razum, je že problem. V šolo za to ne hodijo in če bi, bi jih to najbrž samo oviralo. Oni imajo še tako odprt kanal oz. so povezani z bogom, da od tam dobijo vse info. A morda vseeno kdaj tudi njim zmanjka racia, tako kot nam te njihove prvinskosti.

– Za kakšno poročilo o umiranju mladih zdravilcev, če delajo narobe, ne vem, sem pa opazila, koliko ljudi, ki so se tako ali drugače ukvarjali s tem področjem, je umrlo za rakom. Kajti ko pomagaš, hočeš nočeš od ljudi pobiraš tudi energijo, ki skoči nate in začne napadati tvojo energijo oz. tvoje celice. Kaj več o tem ne vem, samo bolj po domače.

Toliko torej za danes zvečer. Če te bo pa še kaj zanimalo, pa spet piši.

Srečno!

Maja

Maja, pozdravljena,

aha, vidim, da iz mojega pisanja ni razvidno niti, da sem ženska.

Zelo sem ti hvaležna za tvoj odgovor. Res in hvala, da si se tako potrudila. To zelo cenim. In sem presenečena, da ni tvoj odgovor v stilu Ogorevčevih učencev – ta šola je NUJNA, če hočeš preživet. Namreč, 2 leti nazaj me je že strašila ena njegova učenka. Nedavno me je strašil tudi on. Jaz zastraševanja že kot takega ne prenesem in tudi če nekdo misli, da ima prav in je še tako prepričan kako škodiš sebi in drugim, se to pove na drugačen način. Takim ljudem pa je skupno to, da te zastrašijo z vsemi sredstvi in grožnjami, rešitve pa ne ponudijo. Kvečjemu svoje usluge in produkte. Žalostno.

Vidim, da imam glede tega še nekaj za ščistit, ker se mi je to zgodilo že tretjič. Te grožnje, mislim. Pa nisem človek, ki bi ga bilo lahko zastrašit, ampak tole me pa vedno, pa nekaj razčistim, pa udari še močneje. Tokrat v povezavi z mojim otrokom. Sej veš, to pa boli še bolj.

Vem, da pridemo sem z določeno nalogo in z določenim namenom, jaz sem svoje poslanstvo našla, to vem. V duhovnost oz alternativo sem zašla zares slučajno, nenačrtno, ampak zdaj vem in čutim, da sem to jaz, to je moje bistvo. V sebi tudi čutim, da zaradi tega ne bom umrla. In vem, da bom dolgo živela. Zato tudi ne vem, zakaj me vsake toliko kdo tako prestraši. Zdaj sem se odločila, da to poskusim res dokončno rešit.

S kanaliziranjm sem sicer začela sama, nekaj malega me je naučila ena gospa, sedaj pa komuniciram direktno z najvišjo inštanco. In je lepo. dobim navodila, delam kot me vodi in tudi dve novi metodi sem dobila direktno od njega.

Možganske zavore – ta je pa dobra in popolnoma se strinjam s tabo.

Vseeno upam, da je to prepričanje o zdravilcih, ki umirajo mladi samo mit. Jaz mislim, da se lahko zaščitiš, če pa ne v celoti, je pa to začasno. Se bomo kmalu premaknili na višje nivoje in v višje frekvence, kjer bomo za to nedotakljivi.

Toliko zaenkrat, bom vesela, če se še kaj oglasiš, morda kdaj tudi na mail ali zasebno… No, lahko na [email protected]

Draga “Me zanima”!

Sem se cel večer potepala in sem šele zdaj prebrala tvoje sporočilo – ki sem ga spet zelo vesela! Ker je zdaj že pozno, grem počasi spat, takoj, ko bom lahko, ti pa spet kaj napišem (upam, da mi uspe že jutri zvečer), saj ti imam še marsikaj povedati.

Lahko noč!

Velja, se že veselim in hvala!

Lep dan!

Draga “Me zanima”!

Evo, tako je naneslo, da sem se zadnje večere skos samo nekaj potepala oz. sem non-stop nekaj tako imela, da potem nisem bila še v kondiciji za pisanje. Ker pisati oz. odgovarjati ne morem na gumb, ampak ko pride navdih…

Hm, ja, ko sem brala tvoje sporočilo, mi je ponovno šlo skozi možgane nekaj, o čemer sem že pisala:

1. Kritika je vedno res.
2. Kar nas moti pri drugih, je naša lastnost.
3. V negativnih situacijah se vedno znajdemo zaradi lastnih “žlehtnob oz. zlikovcev.”

To nam je kot mantre ponavljala homeopatinja, od katere smo se neka generacija ljudi ogromnooo naučili. Seveda pa je to zgoraj najtežje delati zase, najlažje pa to vidimo pri drugih. Ti povem primer: Vedno znova me je zmotilo, da naletim na punce, ki venomer govorijo samo o sebi in jaz sploh ne pridem na vrsto. Pa sem malo delala po tem principu in sem se lovila, kje jaz vidim samo sebe in nekomu ne pustim do besede. In sem se ujela pri tem. Sicer težko, ampak sem se. In od takrat zavestno vadim to, da ko z nekom govorim, mu poskusim res prisluhniti in ne da komaj čakam, kako bom sama dobila čim več pozornosti.

Zato morda poskusi pri sebi najti, na kakšen način pa morda ti koga “zastrašuješ”. Saj ti bo to najbrž sprva tuje: Kaj, a jaz da kaj zastrašujem?! Samo, če si boš dala priložnost, boš tudi to nekje in nekoč začutila in potem začela delati na tem, da tega ne boš več počela in potem tudi tebe ne bo nihče več zastraševal. Saj navadno isti ptiči skupaj letamo… Kakor smo jezni na tistega nekega ptiča, nam podobnega, smo mu pa lahko tudi zelo hvaležni, da nam je nastavil ogledalo, v katerem lahko uzremo sami sebe in kaj naredimo s svojo podobo, sploh, če ni najbolj ustrezna…

Aha, pa še nekaj. Tisto, kar najbolj druge učiš, to je najbolj tvoja naloga, ki jo imaš “za poštimati”. Zato se ne reče zastonj, da je kovačeva kobila zmeraj bosa. So že neki razlogi za to. Najbrž na nekem nivoju čutiš, da je to tvoja domača naloga in s tem, ko nekoga o tem podučuješ, je, kot bi z njim na glas ponavljal snov, ki jo boš pisal ali pa jo boš vprašan. Dobro se spomnim, kako je bil oči do mene strog glede denarja in kako resno sem ga pri tem vzela, medtem ko je bil sam, kar se tega tiče, totalno “razštelan”. Ja, ampak ravno zato, ker se je tega zavedal, da je sam zabluzil, je hotel vsaj mene “rešiti”. Do neke mere me je, na nek način pa me ni…

In tudi vse ostalo v tvojem sporočilu je čisto OK in naj tako ostane. Vsak od nas s svojim bivanjem izzove v drugih nek odziv in potem si lahko ali užaljen ali pa nekaj narediš s tem. Dokler si odprt tako za pohvalo kot kritiko, je s tvojim duševnim zdravjem vse OK. Ko pa bi rad nekaj odrezal, je že kaj čudnega na delu. Tudi Ogorevc je samo človek in če se ukvarja z duhovnostjo, še ne pomeni, da nima tudi on svojih lekcij, čisto zemeljskih in najbolj navadnih. In sploh, ko si tako medijsko izpostavljen, je prav, da vsak odziv nase vzameš pod drobnogled in mu prisluhneš in rasteš na podlagi tega, ozaveščaš,… Le tako ostaneš v stiku z realnostjo in s tem, kar imaš predelati. Tudi meni bi bilo všeč, če bi bila vsem všeč, pa če bi me imeli vsi radi, pa če bi vsi hoteli priti k meni po pomoč itd.itd., a ker ni tako, moram “hendlati” s tem in se učiti in iti naprej. Vsak od nas hodi v to šolo – če hoče. Če pa noče, pa pride npr. bolezen kot tisto zadnje opozorilo, da delamo nekaj narobe (“enka v božji redovalnici”).

Pa še nekaj. Nikogar in ničesar ni OK jemati “zdravo za gotovo”. Na isto stvar se da pogledati s toliko perspektiv, zato je fino imeti neko zdravo distanco do vseh in vsega. Pa ne, da si brezčuten, ampak da dopustiš možnost, da mi obračamo, bog pa obrne. Da dopustiš možnost npr., ko ti neka jasnovidka nekaj pove, da rečeš: Aha, OK, povedala je tako. Ja, možno je, da bo tako, ampak bom počakal/-a, da se izkaže, kako bo pa res. In lahko, da se bo vpletel še kakšen faktor, na katerega ni nihče računal in ga tudi jasnovidka ni zaznala, ker je tudi ona samo človek in ne že nek vnebovzeti mojster.

No, pa bodi dovolj, da ne bom preveč zašla. Upam, da te bo kaj od napisanega nagovorilo…!

Sladke sanje vsem!!!