Maine coon
pozdravljeni
ker vidim, da se je vnela vroča debata okoli rodovniških in nerodovniških maine coonov sem se oločil, da napišem nekaj informacij še s stališča registriraniga vzreditelja rodovniških mačk (kdo sem ni pomembno, ker mi delanje reklame ni v interesu).
ni mi jasno, kako nekateri še vedno nočete in nočete razumeti razlike med pasemsko rodovnoško mačko in mačko brez rodovnika, ki je mogoče na videz podobna neki pasmi mačk in kar je še huje gonjo proti šteparjem povezujete samo z denarjem in s tem kako naj bi le te odvzemali stranke odgovornim vzrediteljem. žal je tako, da je pasemska mačka samo mačka z rodovnikom (potrdilom o njenem poreklu), rodovnik ni namenjen samo za vzrejanje in razstavljanje mačk in nič drugače. tako, kot imamo ljudje rojstni list, ki potrjuje pripadnost vrsti in so v njem navedeni naši starši. menite da vzreditelji s prodajo rodovniških mačk zaslužijo goro denarja šteparji pa to delajo iz ljubezni? navedel bom nekaj dejstev in kokretnih stroškov, ki jih imamo odgovorni vzreditelji in katerim se žal šteparaji uspešno izogibajo, in na vas je da zadevo premislite in se odločite kaj in kako se boste odločili na koncu koncev gre tudi za vaš denar in kako ga boste porabili je čisto vaša stvar.
seveda nikoli ne bom trdil, da so vsi registrirani vzreditelji dobri in odgovorni, tudi tu obstajajo ogromne razlike in ne borimo se samo proti šteparjem tudi proti neodgovornim registriranim vzrediteljem, da ne bo pomote.
1. vzreja je lep a izjemno drag hobby. pri odgovorni vzreji ne gre samo zato, da imamo vzrejni par (samčka in samičko) in potem uuuuu fajn ne imejmo mladičke, ker so tolk luškani in cortik in je nasplošno vse tolk fino in fajn. vzreja je veliko več. odgovorni vzreditelj premišljeno izbira svoje vzrejne mačke, išče in išče in še enkrat išče, da najde par, ki je zanj idealen. seveda vsaka vzrejna mačka stane veliko denarja od 1000 eur navzgor pa recimo da imamo samo en par je to že najmanj 2000 eur(to je strošek, če je vzrejni par kupljen v sloveniji, glede na to da je večina vzrejnih parov pripeljana iz tujine prvotnemu strošku prištejte še stroške potovanja), ki je strošek vzreditelja, seveda to je njegova odločitev in je pripravljen v mačke tudi investirati. mačke je preden se odločimo sploh vzrejati potrebno registrirati pri enem od felinoloških društev 32 eur in registrirati mačkarno pri felinološki zvezi, konkretno pri FIFE zvezi je ta strošek 50 eur. seveda je ta vzrejni parček potrebno tudi kvalitetno hraniti in kvalitetna prehrana stane, povprečen strošek kvalitetne prehrane (konzerve, meso in brikite) je med 300 in 600 eur mesečno lahko tudi več (odvisno od št. mačk in mladičev). seveda je vzrejni parček pred prvim parom (ne glede na to da odgovorni vzreditelji gleddamo da kupujemo mačke iz zdravsteno brezhibnih linij) testirati na gesko prenosljive bolezni kot so HCM bolezen srca (hipertrofičnamiokardiopatija) in sicer gensko ter ultrazvočno, rtg slikanje kolkov in pošiljanje na oceno v ameriko, ter seveda tudi ultrazvok ledvičk za bolezen PKD (policistično obolenje ledvic). strošek genskega testa HCM za eno mačko je 50 eur+ stroški pošiljanja vzorca, ultrazvok srca in ledvic za eno mačko 60 eur, seveda tudi testiranje za bolezni kot so mačji aids in mačja levkoza stanejo 40 eur. odgovoren vzreditelj bo seveda svoje mačke odpeljal tudi na kakšno razstavo, da spozna kakšne so njegove mačke in na čem mora še delati, spozna druge vzreditelje itd. strošek ene razstave za eno mačko je najmanj 50 eur (plus stroški potovanja, če je razstava v tujini). šele po tem lahko mladi parček tudi parite in ja mačka mora pred prvim parjenjem dopolniti vsaj eno leto starosti.ena vzrejna samička ima leglo lahko enkrat letno oz. ne sme imeti več kot 3 legla v dveh letih (odgovoren vzreditelj bo imel raje manj kot več legel).če je po sreči, da mačka koti lepo in ne pride do kakšnih zapletov ste srečni saj nimate dodatnih stroškov včasih pa je seveda, potreben carski rez da se reši mačko in mladiče kar znaša okoli 200 eur. no pa recimo da gre vse lepo po sreči in imamo mladičke. pa recimo da so štirje, za katere je potrebno skrbeti. prvi mesec večino dela opravi samica sama a seveda je njo potrebno še bolj kvalitetno in več hraniti. cena veterinarskih stroškov za enega mladiča (2x cepljenje, čipiranje, kastracija/sterilizacija, potni list) znaša približno 75 eur (če je mladičov več je tudi strošek večji). se pravi pri samo 4 mladičih skupaj veterinarski stroški znašajo okoli 500 eur. mladiče je potrebno registrirati v zvezi, da lahko dobijo rodovnike za enega mladiča je rodovnik najmanjši strošek saj zanj odštejemo le 7 eur. seveda vsi vzrediteljevi mački in mladički potrebujejo tudi plezala in igrače pa recimo da se kupi najcenejša plazala okoi 100 eur imamo pa jih seveda več to spet znese od 100-400 eur recomo da imamo 4 najcenejša.
to je samo nekaj osnovnih stroškov in če potegnemo črto je strošek odgovornega in vestnega vzreditelja, ki skrbi za svoje mačke in njihovo dobrobit letno izjemno visok.
toliko o tem kako se gre registriranim vzrediteljem za denar, na vas pa je da premislite kateri več zasluži reg. vzreditelj ali štepar in komu se gre za denar.
Mene ne prepriča noben vzreditelj, ker tujih hobijev ne mislim podpirat. Če hočem psa ali mačko, grem lahko v zavetišče – je veterinarsko oskrbljena, vse ostalo pa je ista tombola kot pri nekem vzreditelju. Če hočem po vsej sili imet papir (sicer ne vem zakaj, ali naj ga živali na čelo nalimam, ko grem na sprehod), poiščem rodovniško žival na podarim.si ali pač na netu.
Ja, uboga tista žival, ki se jo kupi samo zato, da se lastnik hvalisa s papirji, pa kako fancy pasmo ima, pa kako malo jih je takih v Sloveniji, in v tem stilu naprej. Me prav zanima, koliko od vas jih ima družinsko drevo sploh sestavljeno, pa če že, kako nobel prednike ste imeli…
S tem, kar je napisal zgornji registrirani vzreditelj Maine coonov, se popolnoma strinjam in verjamem, da je tako. Ampak spoštovani registrirani vzreditelji pasemskih mačk…zavestno ste se odločili, da se boste ukvarjali s tem krasnim, a dragim HOBIJEM!!! To je vaša ljubezen, strast, veselje, mogoče poslanstvo, ki vas izpolnjuje. Vse stroške, ki so zgoraj navedeni, morate vzeti v zakup, kajti to je vaš HOBI. V kolikor boste to negirali, potem boste potrdili, da vam gre izključno za denar in biznis, oziroma ljubezen do mačk in zaslužek, v vašem primeru pač, da ponujate mercedese, namesto fiatov. Ko vam vaši pari dajo legla, vam je osnovni cilj, da jih prodate po najboljši možni ceni, saj jih doma ne morete zadržati, tržišče pa si pridobivate s svojo kvalitetno vzrejo in reklamo, da so samo vaši mladički najboljši. Poglejte si v oči in priznajte, da je to dejstvo, DE FACTO! Tu nastane problem, ker se smatrate za najboljše, najkvalitetnejše vzreditelje, potem se po vaše nihče drug ne bi smel ukvarjati s tem! Res je, nekateri močno pretiravajo s preprodajo živali in kvarijo ostalim poštenim posel. Ampak kako bi bilo, če bi naprimer prodajalci vozil Mercedes diskreditirali vse ostale prodajalce drugih manj kvalitetnih vozil samo zato, ker oni vlagajo v svojo proizvodnjo neprimerno več sredstev in imajo zato posledično kvalitetnejša in draga vozila. Vsak se zase bori za svoje kupce in si običajno ne meče polena pod noge. In kupci se sami odločimo, kaj bomo kupili. Vi preprodajalci, štancarji in resni registirani vzreditelji raznih živali pa se med seboj dajete, čeprav ne eni, ne drugi nimate nobene osnove za to. Kaj ima država od vaše prodaje? Ste kadarkoli plačali kakšen odstotek davka na prodajo vaših živali? A registrirani vzreditelji smatrate, da ne rabite izdati računa in odvesti davek na prodano žival, ker imate tako velike stroške. Kolikor mi je znano, ne obstaja zakonodaja ali dejavnost, kjer lahko nekaj prodajaš na črno. Preprodajalci in štancarji pač to počnejo na bolj prefinjen in za njih učinkovit način, resni vzreditelji pa ste tukaj običajno na zgubi. In v tem je vsa poanta vaše vojne. Zato nimate nobene osnove, da obsojate in kupca imenujete manj brihtnega, ker ni kupil pasemskega mačka pri vas, ampak ste bili vi manj brihtni, da ga niste znali pritegniti. Škoda da tukaj ni možno prilepiti fotografije našega mačkona, pa da precenite, če je pravi Maine coon, ali ne, pa čeprav je brez tistega za vas tako pomembnega in dragocenega dokumenta rodovnika. Kljub vsemu napisanemu sem na vaši strani, da imate tako krasen hobi ( upam da ne dejavnost ), za kupce pa se je treba pač boriti na takšen ali drugačen način.
Končno se je našel nekdo, ki je rekel bobu bob.
Evo, povem sedaj kolegu iz finančnega urada, naj malo preverijo te vzreditelje in “vzreditelje”, ki so jih polni internetni portali, kako imajo urejeno registracijo dejavnosti in plačilo davkov. Pa dacarje prepričujte,kako je to le vaš hobi in kakšne stroške imate z njim, pa da niste vedeli, da morate plačat davek…
V veliki vnemi, kako bi čimbolj v nič dala vse nerodovniške živali, si pozabila dodati, kar ti bodo celo tapravi vzrejitelji povedali: tudi pri nobeni rodovniški živali nimaš garancije na zdravje in lepoto in barve in karakter in… Nimaš, pa če se na glavo postaviš.
In še enkrat: nikoli ne boste dosegli, da bodo ljudje kupovali živali le pri registriranih vzgojiteljih. Nikoli!!
Evo,razpoči se. Hahahahahahaha….[/quote]
Kaj dogaja? A smo stopili na šteparski rep, pa mal mijavkamo :-). Ma dej, nič ne skrbi. Se vedno najdejo ljudje, ki jih boste nagnili. Posel bo še naprej cvetel. Saj razumemo da je za vas fino, če žival hitro gre. Kolateralna škoda pač. Izgovor pa vam tudi ni težko najdt, da takemu hitro iz zaloge prodate novo žival.[/quote]
Napaka.
Jaz se nikoli ne bi šel prodaje in kupovanja rodovniških živali. Nikoli! Ker vzrediteljem je ljubezen do živali že zdavnaj zamenjala ljubezen za denarja. Kaj ima ljubezen do živali opraviti z dolžino repa ali ušesa, z barvo dlake in podobnim? Ti povem? Nič.
In v današnjem svetu je k sreči pač tako, da sme vsak početi s svojim denarjem, kar hoče. Tudi kupiti psa od preprodajalca, šteparja ali kogarkoli, ki mladičke v košari na ogled postavi na bolšjaku. Za kaj ali koga ali kje bo kdo svoj denar potrošil, ni tvoja stvar. Ni, ti je jasno?
Še najbolj prav imajo tisti, ki gredo po žival v zavetišče, kamor seveda tvoja noga nikoli niti ne stopi, ker tam so samo nerodovniške, po tvoje manjvredne živali. Spaka!
Zakaj pa potem preprodajalci ponujajo mladiče te in te pasme in kupci kupujejo mladiče te in te pasme? Zakaj vsi, tako zelo polni ljubezni ne posvojite kakšnega navadnega, čimbolj nesimetričnega mešanca? Zakaj vsem zatrjujete, da je vaš pes te in te pasme, pa najlepši in tisočkrat lepši od vsakega rodovniškega?
Čudno to. Približno tako, kot da bi fička kupil, ker tebi itak ni mar za mercedeza. Vseeno bi pa nanj mercedezov znak nabil in vsem poudarjal, da je itak to čist taprav mercedez, samo ti si pač toliko boljši po srcu in pametnejši, da ti je bilo brezveze dat toliko keša, pa si raje kupil lepega fička nekje :p
Yo, zakaj takšno sprenevedanje? Kakšna dejavnost? Od kdaj pa se lahko nekdo ukvarja z neko dejavnostjo, v tem primeru z vzrejo mačk, pa da prodaja mladičke na črno, brez računa? Ampak očitno je to vam v naši Sloveniji nepojmljivo, da bi kupcu izdal neko fakturo in jo prijavil Dursu, ker se to počne od vekomaj, pa zaenkrat nihče ne ukrepa! Zato pa smo tam, kjer smo. Poglej A in B listo samostojnih podjetnikov, pa boš videla, kam spada ta dejavnost. A misliš da, če imaš prijavljeno, registrirano vzrejo živali, da ni potrebno izdajati faktur in da se lahko nekontrolirano prodaja? Ampak ker je v tej državi vse skupaj neurejeno na dosti višjih nivojih, ni čudno, da je tudi tukaj. Koliko od vas resnih sploh nima registrirane vzreje, ampak se samo oglašujete za kvalitetne rejce, ker imate kvalitetne pare in drago prodajate mladičke? A veste, da imaš lahko zakonsko maksimalno pet živali v domovanju. Eno leglo že to presega. Vse ostalo mora biti prijavljeno kot vzreja. Čeprav se že nekaj let ne ukvarjam v vzrejo papig, pa še vedno po malem spremljam to sceno in vem, kako je vzreja papig zaostrena s strani Dursa in ministrstva za okolje in prostor. Predvidevam, da je enako pri ostalih živalih.
Torej, če povzamem, vsi registrirani vzreditelji sta samo svoj hobi in veselje spremenili v pridobitno dejavnost in Yo…tukaj so določena pravila, a ne?
Nič ne modruj preveč,ker nimaš pojma.
Imam psa, posvojenega iz zavetišča. Imam mačko, posvojeno od ljudi, ki so se je naveličali in oddajali. Nobenemu ne lepim plastificiranega rodovnika na čelo, niti ga nikomur ne omenjam, čeprav eden od teh dveh ga celo ima. Kakšne pasme je moja žival, nikogar prav nič ne briga, če pa kdo pasmo prepozna, pa tudi prav. Da pa je vsakemu normalnemu človeku njegova žival najlepša in najljubša, temu se ne bi smela čuditi. Le kreteni gledajo po drugih živalih, sprašujejo, če so rodovniški in so šele potem pripravljeni reči, da je žival lepa.
Po tej vaši logiki bi se samo plemiči in kraljeva družina v Angliji smeli šteti za angleže, vsi ostali pa so – kaj?
style, ti ki tako trdiš da se gre vzrediteljem za profit a štepaki od katere si kupil svojga mešanca se pa ni šlo za dnar???? je nardila vse kar je opisal zgori en vzreditelj.
aja pa jz nisem vzreditelj sem ljubitelj in eden tistih, ki se je nasral pri tej isti šteparki kupil mačka brez vsega za 400 eur in zdaj na žalost zaradi odpovedi srca pri enem letu ostal brez njega.
Nisem pri naši vzrediteljici kupil mešančka…je ta pravi maine coon, verjemi, pa četudi ima kakšno rodovniško linijo nepravo, mi je malo mar. Imam stike z našo rejko, spremljam tudi ostale mačkone iz njenih legel pri drugih lastnikih, pa so vsi odrasli, krasni, zdravi, tako da me ne skrbi za našega. Če pa bo usoda hotela nekaj, kar bo v nasprotju z našimi pričakovanji, pa se tu ne da nič pomagati!!!
A lahko po enem letu kriviš rejca zaradi odpovedi srca tvojega mačka? Seveda obstaja možnost, da gre za genetsko okvaro, ampak kolikor je meni znano, v manjšem procentu. Veliko več krivde za bolezni in smrti naših ljubljenčkov prevzamimo kar sami kupci – novi lastniki. Na dobrih rejcih pa je osnovna naloga, da vsakega kupca maksimalno podučite vse o pravilni prehrani, kvalitetnem bivanju muce in pravilni socializaciji. Ponavadi je tukaj težava, ker niti sami ne poznajo zahtevi n naravnih potreb živali, ki jih vzgajajo, da o socializaciji in pravilno vzgoji sploh ne govori. Veliko ljudi ne zna vzgajati niti sebe, niti svojih otrok, kako bodo pravilni vzgajali živali, da bodo sprejemljive in dobro socializirane v človeškem okolju. Smilijo se mi psi, mačke, papige…, ko vidim, kako jih ljudje hranijo, kaj jim vse nudijo, kako nezdravo in za žival neprimerno hrano dobijo. A ni to osnovi razlog za razvoj bolezni in smrt živali? Rejci, tega naučite sovje kupce, seveda če to sami dovolj dobro obvladate. Ni dovolj, da jim poveste, da morajo jesti brikete in mehko hrano royal, ki je med najdražjimi zato, ker je edino ta res kvalitetna in garantira zdravje živali ter dolgo življenjsko dobo!!! Zdrava mačja prehrana je skupek marsičesa. A ni dolžnost rejca, da kupca poduči tudi, kako pravilno socializirati mačko, da ne bo grizla, da ne bo izsiljevala, ne bo glasna in še marsikaj. Te informacije ne srečam prav pogosto pri strokovnjakih. Pa bi bile dobrodošle, kajti informacije iz knjige so eno, lastna izkušnja pa drugo.
Lahko vam povem moj primer dobre prakse in do danes še nisem srečal lastnika mačke, ki bi to počel in vsi se čudijo temu ter so mi hvaležni, da sem jim zaupal, kako sam počnem. Naš maine coon ima od vsega začetka, se pravi od dne, ko smo ga prevzeli pri starosti 10 tednov, za WC posip lesne pelete in to ne mačje, ki se dobijo v ZOO trgovinah, temveč navadne pelete, ki se uporabljajo za centralno kurjavo. Cenovno so neprimerno ugodnejši od mačjih briketov, saj 15kg vreča stane med 3.30 in 4.00 eur, mi pa za našega mačkona mesečno porabimo 2 polni vreči. TO pomeni cca. 7 eur. Trde iztrebke mu takoj odstranimo, ko opravi potrebo, ostalo pa menjamo na vsakih tri do štiri dni, odvisno koliko je pomočil, ker maine cooni kar precej pijejo. Ti peleti so neoporočeni, čist les, brez kakršnihkoli kemijskih dodatkov, le vroče stiskani v kompaktne pelete. Ko maček opravi potrebo, se peleti na tistem mestu razpustijo in ostane žagovina, urin pa les vpije, pri čemer na dnu škatle ne ostane ničesar, ne sprime se s plastiko, ne delajo se grude, ne ostaja na mačjih dlakah, urin pa tudi nima vonja v tej lesni masi, ni nevarnosti, da bi mačka vdihovala lesni prah, tako kot pri pesku. Skratka po mojih izkušnjah in ugotovitvah najboljši posip, kar sem jih kdaj uporabljal. Mogoče so kateri peski, ki so res vrhunske kvalitete boljši, ampak cenovno sigurno ne zmagajo proti lesnim peletom. Poskusite in se prepričajte…pa seveda prepričajte tudi vaše ljubljenčke.
no spuper. seveda lahko krivim to šteparko ki jo tako hvališ in hvališ, po enem letu in ja če te zanima je potrjeno da je genska okvara. in ne nismo sami krivi.
tu se vidi koliko nimaš pojma o mačkah in genetiki. jaz sem se žal pozanimal po smrti našega mačkona o vsem žal prepozno.
no pa uživaj s svojim mešancem in hvaljenjem šteparke
V drugi fazi žalovanja žalujoča oseba išče krivca za smrt v sebi ali v drugih. Je torej razumljivo in povsem človeško, kar počneš. Sedaj pa te jaz vprašam, ali nobena žival, ki ima rodovnik, ne more umreti zaradi odpovedi srca? Ali misliš, da se ti ne bi moglo zgoditi, da bi kupil mačka pri kao top vzrediteljih, pa bi ti prav tako poginil? Ali misliš, da rodovniške živali nimajo genskih okvar? Preberi malo po netu, koliko lastnikov trpi skupaj s svojimi rodovniškimi živalmi zaradi hudih zdravstvenih težav, tudi genetsko pogojenih.
Še enkrat: nihče ti ne more dati garancije, da bo žival res zdrava. Ne vzreditelj, ne veterinar, noben na tem svetu. Noben.
Jaz sem imela rodovniškega psa, ki je poginil oz. bil uspavan zaradi neozdravljive bolezni, ki se prenaša genetsko.
Preden skočiš v luft od sreče, ker naj bi dokazal/a svoje, ti zaupam razplet.
Vzrediteljica je zaradi tega primera in ostalih dobila za pse prepoved vzreje. Od takrat naprej štepa pse – z istimi psi, oglašuje jih kot bolj zdrave od rodovniških (celo mojega psa je dajala za primer, pozabila je pa povedat, da je bil potomec njenih psov, katerih mladiče prodaja).
Toliko o ljubiteljski vzreji in o tem, kaj se lahko ali ne prepreči. Tudi iz zdravstvenega vidika.