Mačke – raport :-)
Haloooo!
Sem danes ugotovila, da se stare mačke kljub vsemu kdaj pa kdaj naslikate tu gor na postu. Zato vas nemudoma pozivam, da se javite, poveste kaj pozitivnega, če nimate nič pozitivnega, skidajte svoj gnev in občutke krivde tu gor. To nikomur ne bo škodovalo, kvečjemu koristilo. Moramo se malo ogreti, zunaj je že mraz, s hrano je kriza, šnopsa v službi ne smemo piti, torej je čas, da se zopet začnemo intenzivno družiti.
Jaz prebolevam rane, ki so se mi dogajale prejšnji teden in povem vam, dons zjutraj sem vstala in si rekla DOST SRANJA!!! Gremo dalje. Kar tako se pa že ne bomo dali, kljub vsemu, je na svetu pravica. Vsak plača!
So različni načini… o tem pa ne bi…
Skratka mačke, suhe in debele, zapeljive, predeče stvarce, dobimo se tukaj in nadaljujemo kar smo začele… Prijetno druženje, ki ni pogojeno s koliko sem velika, težka, stara, shujšala… velja???
:-))) Hobit
Razumem!
Jest se že javljam, čeprav ne vem, a me po prvem vodnem dnevu že štejete med stare mačke (po letih se z vsemi štirimi otepam, da bi bila kaj takega). Pa da me ne bo katera narobe razumela. 😉
Mačke, morm vas (nas) pohvalit res smo face, ker tkole klestimo kile dol eno za drugo in se spodbujamo med sabo, da nas kakšna drobna sapica ne odpihne. Že na začetku 3MD me je ob prebiranju vaših postov kar razganjal od energije, zdej me pa sploh… in vsak dan komaj čakam, da se po solatki in miganju zavlečem pred kišto pogledat, kaj zabavnega ste tokrat zakuhale in kako se prebijamo čez življenje. Se mi dozdeva, da tale mačji čvek počasi spominja na tisto kofetkanje, ko se pohvališ in poveš kaj vse se ti je zgodilo, da drugi lahko črpajo izkušnje iz tega. Saj ni treba, da se vsega naučimo na lastnih napakah, a ne? Kljub temu, da se velika večina med nami sploh ne pozna, zelo veliko zvemo druga o in od drugih.
Le tako naprej, zdej sem se pa že preveč razpisala in naložila, pa je boljš da pustim plac še kakšni drugi.
Lp Joan
Hojla!
Saj smo tukaj, samo tako zagnane nismo, pa ima marsikatera slabo vest zaradi tega (pa ne jaz:-)))).
Moj plan 55 (toliko kil, kot let) izgleda letos nima realne možnosti. morda spomladi. Sem pa kar vesela, da zaenkrat bolj ali manj uspešno lovim kilce od poletja. Če bo tako ostalo, bom kar zadovoljna. Da le ne bo šlo gor. Morda ima nova runda večjo možnost spomladi.
Lep dan želim tebi in vsem Mačkam.
Evo si me zbezala iz moje luknje, kjer se smilim sama sebi! Glih tolk da nimam spet 100 kil!!! Je pa zelo blizu, samo kakšna decimalka še naraste na vagi, pa bo spet trimestna cifra!!! Sem jezna sama nase, da sem si to pustila. Pa tko dober namen sem imela, da ohranik kar mi je ratalo, pa nadaljujem 5.10. spet Montignaca. No naslednji torek sigurno spet začnem, samo upam da mi bo ratal pod 100 ostat do takrat.
No zdej me pa lahko napi… pa spluvate k sem se tko zapustila!
Živjo Hobit!
Že od zadnjega posta, ko so nekatere napadle krpana se nisem oglašala, ker nisem mogla sodelovat na Forumu, ki vlada nestrpnost in nespoštovanje tujega mnenja. Jaz se vedno nasmejim, če se ne strinjam z mnenjem ostalih in grem naprej…ignoriram provokacije…
No, tebi Hobit je uspelo me zbezljat ven iz moje školjke.;-) Hvala! Ti si mi prirasla k srcu…heheehhihihi..:-)))
Nisem človek, ki se krega in se raje umaknem pred viharjem.
Družimo se naprej…do konca sveta..
Lep in uspešen dan, preplavljen z notranjo toploto za vse ljudi,
Evika:)
Žiiiivjo!
To hujšanje in kreiranje nove podobe je res neverjetna stvar! Ko hodim po cesti se kar nekako bolj zanosno gibljem in uživam v sebi. Pa sem še vedno krepko nad idealno težo, ampak občutek, občutek, da sem se premagala za 13 kil od aprila letos……….ahhh.
Sicer pa sem neoziraje se od hujšanja prav dobre volje, prihaja moj najljubši letni čas, jesen, prelivajoče se tople barve drevja…lepo bo!
Lep sončni pozdrav vsem, ki hujšate, pa vsem, ki bi hujšale pa še ne, pa tistim, ki so že, pa….vsem!
A to bi rada? Da se še me spravimo nate? O ljubica, ne bo šlo! Veš kaj, veliko si dosegla in to pomeni da zmoreš, kar pomeni da tudi lahko poskrbiš, da pred torkom ne boš imela 3 mestne cifre. Babica je izumila odlično tezo. Torej 100 kil imaš lahko šele ko boš stara 100 let! Do takrat pa se vzemi v roke, prav? Koliko let pa ti še manjka do odrešitve?
;-), saj veš, da zmoreš….
Vesela sem, da sem vas nekaj spet prebudila, jaz ne odneham zlahka. Tukaj imamo ogromno ustvarjalnih in dobrovoljnih mačk.
In vedno katera najde pravo rešitev, tako da se počutimo bolje, treba je vztrajati. Nekaj jih pa še pogrešam… Ampak me čakamo, se boste že prikazale, miške:-)
Elena ali si rojena jeseni? Tudi jaz imam rada ta čas, pomlad in jesen, to prebuja v meni neskončne občutke…. oh, saj veš…
Jaz imam danes čudovit plan, ki ga vsekakor mislim izpeljati.
Gozdna inšpekcija v lovu na morebitne kostanjčke, ki so si mogoče že upali odpasti.
In če jih ne bo?
Pritožba kam?
Ali pa v jok in drevo, pa igrače sabo (jih pustim gori in pridem dol z ježicami).
Pozdravček Marika
Ko sem zjutraj odprla forum in videla post Mačke – raport :), sem najprej pomislila, da se bliža naše srečanje…
Res, ta forum tabi malo zaleta, ki ga je premorel pomladi… In ta post je začetek… Zdaj pa naprej, mačke…
Vsem lep pozdrav…
R.
p.s.
jaz pa nimam rada jeseni, ker je zjutraj taka turobna megla, da se komaj zvlečem pokonci… kaj šele, ko moram spraviti pokonci svoja dva otročka… ne razumeta, da morata vstati sredi noči… so pa lepi popoldnevi, kje na sončku, ko se grejemo ko martinčki… Aha… torej imam rada jesen, samo ura ne sme biti prezgodnja :))
Po nekaj urah številk pa že paše kaj bolj posvetnega.Sem se malo odklopla od potnih nalogov in pokukala sem gor.
Dokler ljudje še vedno pravijo, da me je vsak dan manj, sem čist o.k. pa čeprav vaga pravi drugače. Ampak sem vsak dan (v glavi) bližje novemu štartu, sam še ena poštena brca pa gremo.
Tisto s kilami in leti – o groza, a si me predstavljate s štiridesetimi kilami, al pa tiste mlajše nekaj nad dvajset… Vidiš babica, kar se tega tiče si pa v najboljših letih in pri najboljših kilah!
pozdrav vsem
Mira
To so sicer moje pobožne želje, po kilah sem pa kar že čez šestdeset. hec mora biti! Smo res malo zaspale.
Pa še ena “ta pametna” od mojih vnukov. Triletni mulček me je kregal, ko je videl, da pijem pivo, češ da ga lahko samo oči in dedi. Vnukinja pa se je na ves glas smejala in kričala:
O, naša babi je pa nehala hujšat :-((((((
Upam, da bom kmalu spet lahko rekla: danes pa imam sadni dan:-)))))
Lep pozdrav vsem hujšajočim in tistim, ki še nismo zbrale dovolj volje.
Ampak bo, slej ko prej…..
PA še ena tapametna od hčere moje daljne znanke, ki je bila pri nas na obisku in se začudila nad tem, da kuham. Bila sem brez besed. potem pa mi je le razložila, da to delajo očiji in ne mamice. Ubogo dete niti ni upalo jesti kar sem skuhala.
Tisto s pivom je pa tako, da so tudi moji otroci (vnukov pač še nimam), povlekli prav takšno mnenje, ko sem si po nekaj mesecih odprla pivo. In zjutraj sem bila vsak dan deležna nekakšne “očesne” inšpekcije, koliko kg sem se čez noč spremenila.