Mačke – kako z njimi?
Irena, če nisi bila pozorna, je Pergoola napisala, da bo šla po mačka v zavetišče in dvomim, da bo tam dobila mladička, pa tudi če ga bo, bo mladiček navajen večjih prostor in verjetno tudi letanja zunaj, zato takemu mucku nikakor ne moreš omejiti bivanja samo na en prostor, ker bo sigurno navajen na večje “ozemlje”.
In tudi kar se glede hrane tiče, ta muca sigurno v zavetišču ne bo imela 24 ur na dan na razpolago briketov. Če se bo tako zgodilo pri novi lastnici, se bo v hipu zredila, ker bo pojedla precej več, kot je bila navajena.
Se opravičujem. Mislila sem, da še ni dokončno, da si bo izbrala mačka iz zavetišča in da se še odloča. Kajti mladičkov je dovolj tudi po oglasih za oddajo in dobijo se takšni, vajeni stanovanja. Mladička ali mačka, ki je vajen zunanjosti, pa ne moremo imeti samo v stanovanju, saj bi zelo trpel, verjetno pa tudi precej razdejal, če bi ga silili na zaprt prostor. Količino briketov lahko lastnik prilagaja. Mačka, ki so ji briketi na voljo, se lahko prehodno zredi (toda vsaka mačka z nekaj akcije in rekreacije takoj shujša!), vendar je v končni fazi bolj suha kot tiste, ki jih hranimo po obrokih in so vedno v strahu, da bo česa zmanjkalo. Take so vsaj moje izkušnje. Tudi vsi mačkarji, ki imajo še daljši staž kot jaz, so mi svetovali, da mladička ne smemo nikoli stradati in naj poje točno toliko, kot hoče. Na ta način se privadi, da je hrane dovolj, je počasneje in tudi le takrat, ko je lačen.
Jaz sem samo na hitro preletela napisano in bom samo napisala mojo izkušnjo, ki se tiče mačke iz zavetišča in hkrati mačke, ki živi le v stanovanju.
Ko sem šla v zavetišče sprehajat pse, nisem imela nobenega namena posvojiti katerekoli živali. Iz firbca sem šla pogledat mačke. No, bile so notri, zaprte, brez dnevne svetlobe… Bolj ali manj divje, nekatere so pihale, druge so iskale človeško bližino.
Zagledala sem jo v kotu. Popolnoma preplašeno, tako suho, da sem sprva mislila, da je mladič, s scefrano umazano dlako in rano na trebuščku… Tako uboga je bila, da sem se samo obrnila k oskrbnici in rekla: “Tole mačko bom zdaj takoj odpeljala!”
Prinesla sem jo do avta in jo peljala domov. Kar tako, pod roko, ker nisem imela s seboj niti boksa. Nato sva šli do veterinarja. Nestrokovno opravljena sterilizacija, podhranjenost (odrasla je tehtala le 1,20kg), dehidracija, glistavost, prehlad…
Danes, po 6. mesecih je Inca mačka, ki jo iščeš z lučjo. Košat dolg rep, svetleča dlaka, iskrive oči. Tako lepa in elegantna, prijazna in živahna.
Spi pri moji hčerki, mene spremlja po stanovanju bolj budno kot pes, priteče na prvi klic, igra se z mojo hčerko in mojimi psi, s katerimi celo jedo iz iste posode. Nikoli na nikogar ne piha, nikoli ne uporabi krempljev. Edina sled prejšnjega življenja je rahlo drugače upognjeno uho, ki je bilo presekano.
Ja, njeno življenje je omejeno zgolj na stanovanje. Ampak niti na silo je ne spraviš ven. Ker tega bodisi nikoli ni bila navajena ali pa zato, ker se ji je to 6 mesecev nazaj kruto maščevalo?
Ne vem, ampak je muca iz zavetišča, ki je dobila drugo priložnost. Pa čeprav tako uboga, umazana, zanemarjena… in odrasla, z malo upanja na nov dom…
Lp, Yo
Oh draga Yo, ti si izjemna ljubiteljica muck in psov in tebi marsikdo ne seže do kolen. Zelo te moram pohvaliti – iz vsega srca!
Imam pač idealne razmere zato, da lahko pustim svoja ljuba mucka ven in se pač včasih sploh ne morem postaviti v vaš položaj po mestih, ki z muko rešite vsaj tu in tam kakšno živalco pred groznim životarjenjem ali še kaj hujšim.
Včasih me kar evforično mika, da bi imela v svoji oskrbi vse uboge mačke, ki se mi, zapuščene in uboge, neskončno smilijo. Vendar, saj veš, to ne gre, človek mora imeti mero tudi v ljubezni do živali, četudi bi za te naše življenjske prijateljice naredil vse…
Mojo ljubo Maco sem dobila iz Ljubljane; bila je ” kontejnerska” mačka.
Obljubila sem si, da bom, če bi se ji slučajno zgodilo, da jo kakšen dan ne bo več, vedno vzela mačko iz zavetišča. Vse dobro ti želim in ne zameri mi, če včasih napišem kaj, kar ni čisto po tvojih merilih. Lep pozdrav!
Mitka, daleč od tega, da bi ti zamerila. Prav je, da smo predstavili vsak svoj vidik. Tako kot smo si ljudje različni, tako so različne tudi živali. In prav je, da ob izbiri predvsem precenimo naše zmožnosti, naš način življenja in pa predvsem potrebe vsake dotične živali.
Seveda se strinjam, da je, v kolikor je mogoče, najbolje, da bodoči lastnik mačke, ki naj bi živela le v stanovanju, izbira med tistimi predstavniki, ki so tega vajeni in ne poznajo drugačnega življenja. Tisti pa, ki imajo pogoje, se pravi vrtove, oddaljenost od ceste itd. pa naj izberejo med živalmi, ki so vajene (tudi) zunanjega življenja, med drugim tudi izogibanja nevarnostim (avtomobili, neznani ljudje, neznani psi ipd.).
Tako bo sobivanje lažje, žival bo mirnejša in zadovoljnejša, posledično boste tudi vi kot lastniki imeli manj težav.
Lp, Yo
Da, ta način je meni tudi najbolj blizu. Čeprav je pri nas nočno hrustljanje razmeroma dovoljeno, so pa muce toliko usmiljene, da ponoči ne hodijo jest. 🙂 Kot smo videli tu na številnih debatah, je prehrambenih režimov cel kup. Nekateri svoje ljubljenke razvajajo, da je kaj! 🙂
Pri meni dobijo kvečjemu kakšen pokrovček od jogurta, košček sira ali kaj podobnega, vendar običajno sploh nočejo večje količine, malo obliznejo in gredo stran. Briketi so preprosti, vselej pripravljeni, ne smrdijo, kvalitetni so uravnotežena prehrana, poleg tega ni morebitnim mačjim varuškam treba razlagati nekega podrobnega in kompliciranega načina mačjega prehranjevanja. Ko zmanjka, pač dosuješ brikete.
Moj brat je dobil že večjega mucka iz večje mačje skupine. Ta se je nažiral, da je bilo joj. Zato se mu je sprva teža povečala. Sčasoma pa je shujšal in zdaj ima brikete ves čas na voljo in se po človeški presoji še malo premalo zmeni zanje.