maček grize, je plašen …
Imam mladega mucka, starega dve leti. Pred dvemi tedni je začel zelo grist in graspat. Postavi se tudi v napadalen položaj ter skoči k meni, ponavadi k nogi in začne grist. Se da mačka kako naučiti naj tega ne počne? Vem, da se želi igrati, samo po nekaj minutah igre postane zelo agresiven. Je tudi zelo plašen in se skorajda se ne pusti prijeti, razen če ga primem ko se zbudi … Rada bi mačka imela na nogah in božala, a ne more biti niti sekundo pri miru … So mački takšni samo ko so majhni?:/
Tvoj mucek se samo igra. Napadalen položaj, napad, skakanje vate, grizenje…. vse to je igra.
Pusti mu njegovo otroštvo, igraj se z njim, saj bo itak (pre)kmalu zrastel, potem bo pa samo še poležaval na kauču in boš lahko delala z njim kar boš hotela. Zdaj je pač še otrok, otroci pa so igrivi in nagajivi 🙂
Ja, bilo bi čudno, če bi kar naenkrat pri starosti 2 let razvil tako agresijo… tole je samo igra, seveda.
Na te potolažim, moja je še pri 2,5 letih taka. :)) Pač je igrive sorte, skoz bis e skrivala, lovila, včasih tudi garbala. Resno razmišljam, da bi si za čas najine divje igre nabavila rokavice, samo sem se tako navadila na praske, da me več ne motijo, 🙂
Mucka tako naučiš, da je pregrob, da igro takrat ustaviš. Rečeš glasni ne (brez muckovega imena) in prenehaš. Ko moji rečem ne, se namrgodi in odstrani brez pardona.
Si probala se lovit z njim, mu metat palčke, poslastice?
Aja, pa moja je tud strašljiva (ni plašna), jo pa vsak hrup zmoti in venomer striže z ušesi. Če bi bila pes, bi bila odličen čuvaj. 🙂
Kdaj je bil pa od mame odvzet? Ker pogosto so mački, ki so prehitro odvzeti iz legla agresivnejši, bolj boječi itd.
Ni pa nujno, lahko je preprosto samo bolj divji maček, ki se rad igra. In možno, da nikoli ne bo maček za cartanje na tvojih kolenih, saj imajo mačke zelo različne značaje. Poskusi se čim več igrat z njim, da porabi odvečno energijo. ;D
Hja, igra se z vami, kot da bi bili tudi vi mački, ker je bil mnogo prehitro (pri enem mesecu!?!) odvzet iz legla.
Glede na situacijo bi bilo najboljše za vaše sobivanje, če bi posvojili še enega mladička približno iste starosti (torej starega tam okoli 3 mesece, ker tako mladih se sicer nikakor ne oddaja), da bi se igrala in socializirala.
Sicer pa mu ponudite čimveč igrač (plišaste igrače, brckoti itd.) s katerimi se bo lahko igral in pretepal in strogo vztrajate pri tem, da se takoj nehate igrati z njim, ko vas napade. Sicer se bo vedenje stopnjevalo in bo maček tudi kot odraščajoča žival težka par kg skakal v vas in vas grizel.
ZivelaPomlad kolikor različnih mačk toliko značajev. Vsaka ima neke svoje navade. Pri meni se recimo ravno tisti, ki smo se toliko časa kregali in skrivali eden pred drugim, pa so bili pobrani z ulice najbolj cartajo. Razvajenčki, ki jih imam po rokah že od starosti nekaj tednov pa ni šans da pridejo v naročje. 😀 Tako da čisto različno.:)
Mala_ nikoli več ne ponovit te napake. Mačka je po zakonu dovoljeno odvzeti iz legla šele po dopolnjenem 12. tednu. Tako, da se kar strinjam z Yo, da ne verjamem, da se bo dosti izboljšalo, čeprav držim pesti. In upajte, da ne bo še kaj slabšega. Običajno se taki mali ne znajo sami umit, na wc se jih težje navadi, ne zakopavajo v pesek, so bolj nespretni … Dosti se ukvarjajte z njim in res ne bi bilo slabo, če bi imel mačjo družbo. Aja pa seveda poskrbite za redno razparazitenje, cepljenje, pa tam nekje okrog 4. meseca sterilizacijo.
Ah, zdej ni treba pretiravat. Imamo ravno enega mucka, ki ga je mama zapustila (ali pa jo je avto povozil), sam samcat jokal, dokler ga niso moji k sebi vzeli. Je pač malce grob. Se pa na veliko carta. Včasih pač ni možnosti, da mladički ostanejo pri mami. Tale revež še mleka ni znal pit, ne jest druge hrane, ne se umivat. Ja, najbolš, da ga damo kar uspavat.
ZivelaPomlad je pa ja razlika, če mačku mama umre ali, če ga egoistično vzamemo od mame tako zgodaj. V prvem primeru se z njim pač trudi kot je le mogoče, da se ga spravi k življenju in je potem malo drugačen, bolj zahteven, pa se temu primerno poišče tudi lastnika. V drugem primeru pa gre za totalno neumnost, neinformiranost, vsekakor to slabo upliva na žival in je celo z zakonom prepovedano.
Tako je, mladici morajo morajo imeti mamico cimdlje, do vsaj 3 mesecev starosti, nato še nekaj casa preziveti z bratci in sestrami zarad nujnega ravsa, ker se preko igre krepi telo in um. Bolj s eigrajo, manj so plasni! Ze itak so kaznovani vse zivljenje s tem, ko so zaprti v hisi. To ni zivljenjsko! Moje macke so vedno plezale zunaj po drevesih in lestvi, se igrale po travi, kot otroci so samo spali notr v hisi. Ce ju ze imas zaprta, bi na tvojem mestu imela 2 mucka, da se bosta lahko igrala. Nikoli ne bi enega samega zapirala nekam brez tovarisa, le zakaj bi morala bit zival osamljena!
Čak mal, tinca36, ti dejansko predlagaš, naj avtorica mačka pusti ven, da bo imel druge za špilat?
Mnogo ljudi je začelo z 1 mačko samo notri, potem sčasoma sledijo še druge, ki jih isto pobereš od zunaj, nikakor pa zdaj ne pomeni, da je 1 mački dolgčas ali da ne vem, zapade v depresijo, Nekatere mačke so malo bolj občutljive kot druge in tudi, če sta 2 skupaj, lahko ena od njiju zapade v depresijo, če je pač take narave.
Se mi zdi, da je večji problem v miselnosti ljudi, ki mislijo, da je dovolj za notranjo mačko, da ima hrano, vodo, igračke, vse ostalo pa sama poskrbi. Notranja mačka je psihološko gledano kot človeški malček. Potrebuje našo skrb, mi ga hranimo, se igramo z njim, se ukvarjamo z njim. Zunanje so resda bolj samostojne, še posebaj, ker imajo družbo še drugih, igračke ležijo na vsakem koraku (sušeči orehi, zelenjava, insekti…). To pa šee ne pomeni, da so srečnejše. Kaj je sreče v tem, da mora bit ekstra bojazljiva, da se pravi čas izogne avtomobilskim, traktorskim kolesom? Ali da v trenutki nepazljivosti poleg hrane poje plastično vrečko ali se z glavo zatakne v konzervo (videno na lastne oči, ne vem, kako je uspela preteči nekaj metrov, a če je ne bi mi našli, bi se zadušila, tako pa je imela samo malo krvava ušeska)?
Pure joy, ja.