Ona čustveno manipulira s tabo, tako da ti vzbuja občutke krivde, ko bi ti rada vcepila misel, kar ji sicer odlično uspeva, da imaš slab odnos do betežne, uboge, zavržene in mučeniške matere, ki se je vse življenje odpvoedovala in razdajala, pa ji ni nihče hvaležen. Da je torej nihče nima rad in je od vseh dobrih duhov zapuščena, zavržena, nihče se ne zmeni zanjo, a resnica je povsem drugačna:

– da ona nima rada nikoga in je zelo egoistična manipulativna babura,
– da se vzdržuje kot čustveni vampir, ko najeda svoje najbližje,
– da se hrani s pozornostjo, ko simulira bolezni, da bi se zasmilila drugim,
– da se hrani s pozornostjo in s svojo neodzivnostjo in hladnostjo ohranja moč in nadrejenost nad drugimi, ki morajo spokorjeni pricapljati kot politi kužki nazaj k njej in se opravičevati visoki eminenci

Kaj narediti? Mislim, da bi se tu tu že zdavnaj morala prižgati lučka, če ti lasten starš zmerja hčerko za kurbo, če s tabo pretkano na čustveni ravni manipulira in odžira življensko moč in energijo. Prekiniti stike z agresorjem, se prenehati čutiti odgovornega in vedno znova zapadati v otroške vloge s pomisleki, da je to tvoja mama, da je imela težko otroštvo in podobno, ker opravičila za to, kar počne ni, saj s tem podpiraš njen egoizem, sadizem in hudobijo, ko te/vas drži v šahu in vas priklenja nase.

Za to ni krivo nikoli težko otroštvo, ki lahko človeka naredi tudi bolj dovzetnega in “mehkega” za potrebe drugih, to je njen značaj, značaj pokvarjenega in čustveno sfiženega človeka, ki se v življenju ni naučil prav nič, sicer ne bi čustveno manipuliral in se izživljaj na lastnih otrokih, ko jim vzbuja občutke krivde.