No takole danes ob 14.35 se začne polna luna tako da danes izvajam lunin post v smislu, da se mal prepucam :o) sicer se luna prične šele ob 14.35 iz prakse vidim da je bolje da se čistim cel dan kot pa od 14.35 do naslednjega dne 14.35.

No če je katera z mano… se javite :o) sem cel dan na vodi brez juhic :o)

Oooo, pridna!

Meni je to prehudo, predvsem pa nesmiselno v smislu hujšanja, ker se tako izgubljena kilca vselej zvesto vrne. Sem bila pa včeraj na večerji, kjer sem malce grešila, pa imam danes prečiščevalni dan z veeeeliko tekočine, malo manj zelenjave in malo sadja.

eh sem zamudila, jabolko se že veselo prebavlja.

Naj še enkrat povem, da ta dan ni namenjen temu da hujšaš ampak jaz ga jemljem kot dan, ko res popijem ogromno tekočine, se mal zamislim nad pomenom hrane in kako sem lahko srečna da imam zdrav telešček.

meni paše enkrat na mesec tak dan, seveda na ta dan ne treniram ampak se čim bol posvečam sama sebi. Je pa vseeno kateri dan v mesecu je to samo meni je pač polna luna všeč zato sem si za post izbrala polno luno in tud zato ne prakticiram posta točno na uro polne lune ampak pač tisti dan ki pride bela bela luna :o)

Snofla, hvala, ker si nas spomnila! Jaz sem se že pregrešila (zajtrk, malica…), pa bom pojedla še kosilo ob 14.00, potem se vam pridružim do jutri ob 14.35 – ob vodi in čajkih brez cukra 🙂 Glede na to, da nisem bila na postu od lanske pepelnice, bo za začetek kar dovolj danes popoldan in jutri dopoldan… Se pa strinjam, da je bolj učinkovito in smiselno od jutra do jutra… no, pa naslednjič.
Snofla, se “držiš” samo polne lune ali tudi mlaja? Meni se je obneslo pred leti, sem držala obe luni in se mi kg niso vrnili (vsaj za časa hujšanja ne, druga zgodba je, ko sem se vrnila na nezdrave navade).

Samo polne lune :o) zame čist dost 1x na mesec

Hej hoj!

Jaz imam danes tudi post. Ne da bi sploh vedla, da je polna luna, ampak zdaj, ko sem še to ugotovila, sem prav zadovoljna:)
Včeraj sem imela preblisk hrčka, ko sem se zagledala v ogledalu s korenčkom v ustih in se odločila, da bo konec grickanja. Pa da morem nujno privoščiti svojemu telesu dan počitka. Do jutri sem namreč še doma in pišem en članek, zraven pa pohrustam čisto vse, kar mi pride pod roke, od korenčkov, tamalih paradižnikov, orehov, krhljev jabolk, keksov, danes si sumljivo ogledujem celo nohte.

Zame post drugače nikoli ni način hujšanja, ker dobim nazaj prav vsak izgubljen gram, se pa dan po njem tako dobro počutim, da mi je za to prav super. Pa še razvajam se s čaji cel dan. Zdejle se mi ravno dela en iz 2h žlic mete, žlice melise in male žličke bezgovega cveta. Diši vse tle do računalnika, mmm…

Veliko uspeha pa trme, pa upam, da nam zvečer ne bo preveč krulilo v želodcu:)

IT’S A LIVE!!

:o) no jaz sem svoj post preživela, počutim se špica :o)
Naslednjič se borim 21.2 :o)

Vsem ki ste zdržale z mano ČESTITKE, zdaj pa dalje.

Pridne, pridne.. 🙂

Se zelo pridružujem mnenju Tinkare, da post ni ravno način hujšanja (meni vseeno uspe, da ne dobim čisto vseh gramov nazaj), je pa občutek fantastičen. In čajčki 🙂 Zeleni z vanilijo, rdeči, meta, brain power, lahko noč, kamilica… celo goro sem jih skuhala 🙂 In vsakega posebej, za eno skodelico… ker je pol užitka v pripravi čajčka, pol pa v počasnem srebanju… sicer sem s postom začela včeraj po kosilu, popoldan ni bilo krize, zvečer sem šla teči, ampak jedla nisem nič, tako da so boleče mišice logična posledica 🙂 Zvečer mi je želodec krulil, pa sem šla po dolgem času bolj zgodaj spat. Danes se tudi lepo držim nazaj, niti nimam krize, tako da do kosila komot zdržim. Ja, zanimivo, na tehtnici kar 1,4 kg manj kot včeraj, medtem ko se je procent vode v telesu tudi zvišal za 0,5%. Zanimivo… bomo videli jutri.

Tile posti so res priporočljivi v smislu pavze, razbremenitvi prebave… Pred leti, še kot študentka, sem se redno okoli oktobra za okoli teden dni odpravila na post. Prve tri dni zdržiš, potem pa gre samo od sebe. Ko sem bil najbolj lačna sem pila bolj vroč čaj, drugače pa vodo, ali pa kakšen 100 % sadni sok ( ne več kot 5 dl na dan).

Če sem kaj shujšala ne vem, ker se ne vagam – niti ni bil to namen posta. Namen je bilo ugotoviti kaj moje telo rabi in prepoznati znake ki jih telo pošilja. In po postu je bilo super občutek, nič nisi lačen, ne luštajo se ti sladkarije….

Grem pa letos ponovno na POST OD SLADKARIJ ( od pusta do velike noči). Že nekaj let zaporedoma, tako da vem da bom zdržala, lahko pa se mi pridružite.

Jerca,
jaz bom zagotovo zraven. Pa ne, da bi mi sladkarije toliko dišale ali toliko kvarile hujšanje, bolj me jezi misel, da bi želodec meni ukazoval. Tako da v času posta jst komandiram! Lani mi je uspelo zreducirati sladkarije, letos pa poleg sladkarij leti tudi kava (lani mi je uspelo le za 12 dni) – kava je moja največja strast. Resda pijem brez sladkorja in z malo mleka 1,5% maščobe, ampak 5 kavic na dan je res preveč… ker pa imam nizek pritisk, bom verjetno omejila na 1 jutranjo kavico/dan… Post (lunin ali kakšenkoli) je pozitiven v smislu prisluhniti telesu… Vsakič znova me začudi, koliko stres vpliva na lakoto…

Anina se čist strinjam s teboj. Tudi jaz obožujem kavo. Pijem pa neskafe, lahko tud brez kofeina, obvezno brez sladkorja, nujno pa z 1,6 % mlekom. Vendar spijem tudi po 4 na dan. Obožujem ta okus, tako da kava ostane, bom pa 40 dni brez sladkarij.Lani sem za pusta z veseljem in brez slabe vesti jedla cel dan samo krofe in kavo +vodo. Tako sem se odločla, nato pa na post.

No ravno prav, se vama bom kar pridružila.Sploh sem že razmišlala kdaj bi ukinila kavo za kak mesec, sicer spijem samo 2 na dan črne ampak če hočm da bo kofein v meni spet deloval jo moram za nekaj časa odstavit. Se pa pridružujem tudi pri vsakršnih slaščicah, sicer sem se že popolnoma odpovedala čokoladi z tem postom pa tudi tic tac,beljakovinskim ploščicam,čigumijem…itd.

Samo vmes ravno praznujem :o/ hm… no se bom že znašla :o)

Mi smo lani glih praznovali abrahama od očeta, pa sva bila oba s partnerjem na “odvajanju od sladkega”. Je pa res da jaz ponavadi bližnje začnem par dni pred pustom moriti čemu se bodo oni odpovedali…. malo za hec malo za res in potem jim povem da se bom jaz postila od sladkarij in zato vsi vejo in niti ne komentirajo več.

V eni novejši knjigi ” KORAK ZA KORAKOM” so kar zanimivi odgovori na teženje ljudi, ki te posiljujejo z še enim koščkom….

npr.Kosilo pri tašči:
Že proti koncu kosila na glas pohvališ:”Joj, kako je tole dobro, tako sem se najedla, sem sita ko boben…. In če ti ponudi še ji poveš da boš raje kasneje. In vmes pozabijo da boš kasneje. Če se pa spomnejo pa vzameš za domov.

npr. ” Snofla, a ti pa ne boš tortice? A spet hujšaš?”

odgovoriš: ” Hvala, ampak zdajle mi ne paše, mogoče kasneje.”

SIMPL KO PASULJ.

Hudo dobr, že odkar sem prebrala zadnji post na tole temo premišljujem o tem postu in ker sem zelo trmasta zakaj se nebi odpovedala stvarem, ki mi v življenju niso potrebne in se striktno držala tega zato sem se odločila da opustim popolnoma vse slaščice,kavo,alkohol in tistima dvema cigaretoma na teden ki sta pa sploh čist nepotrebna.Tako :o) ne bom se odpovedovala pohanju ker ga tako ali tako ne jem, drugo pa mislim da ni nič kaj takega v mojem življenju kar bi bilo nepotrebno.
Samo zdravje in veselje 40 dni.

Jao ste smotane babe. Preveč bedarij preberete in slište. Preberte si rajši kako se kontrolirat, ne pa odpovedovat, pa hujšat pa kaj jaz vem kaj še. Vprašte se od kje izvira vaše basanje s hrano. Da potešite kakšno manjkajočo stvar v življenju mogoče..?

Malce pozno se oglašam pa vendar.

Jaz sem včeraj nekje pozno popoldne klonila in post malce prilagodila in si popoldne stisnila sveže limone v limonado (seveda brez sladkorja), pred spanjem pa še 1 pomarančo v veliko vode. In mi je bilo super. Pa še cel dan sem se razvajala s čaji. Jaz sicer ne kupujem rada čajev v vrečkah, ampak kar na tržnici kupim zelišča, ponavadi meto, meliso, bezeg, hibiskus, jagodo, robido, materino dušico, kar mi tisti trenutek pač zadiši in potem doma kombiniram in ustvarjam čaje glede na trenutno počutje. Pa ingver imam vedno v hladilniku, ingverjev čaj mi nadvse paše. Pa včasih zavijem v čajnico po kakšne eksotične mešanice. Mmmm:) Sem prava mala coprnica, ki kuha zvarke, hehe.

Danes je bil pa tako čudovit dan!
Že navsezgodaj me je nekdo nežno žgečkal po nosu in me vztrajno božal, dokler nisem kislo pokukala izpod vek in se v trenutku zaljubila v sonce, ki se je prav nagajivo smejalo skozi okno, ker mu je uspelo prebudit še eno nepoboljšljivo zaspanko. In ne da bi razmišljala kakšne obveznosti vse so na sporedu za danes, sem se z brzinsko hitrostjo stuširala, navlekla nase tašportne hlače, gojzarje, se usedla v avto in proti Bohinju.
In prav vse do večera, sem se igrala skrivalnice z gozdnimi škrati, plesala z vetrom, se objemala in lubčkala s sončkom, prečofotala prav vsak gorski potoček in proti večeru se utrujena ampak neskončno zadovoljna zgrudla v avto in odpeljala nazaj v Ljubljano. Sicer moram zato še sedaj, sredi noči, delat vse tisto, kar bi morala tekom dneva, ampak je bilo vredno prav vsake minutke, ki je danes ne bom odspala. Neverjetno, kako se človek počuti fantastično po aktivno preživetem dnevu v naravi, tudi približno se ne more primerjat z občutkom čokolade v ustih. Samo še nekdo si mora izmisliti način, kako zapakirat prosti čas, miganje in naravo v tablice z rjavim ovitkom in napisom Gorenjka, pa bomo zmagal:)

Živopisan pozdrav!
Tinnnka

Tinnkara,

si mi navsezgodaj pričarala nasveh na ustnice. Kako doživeto opisano!! Zavidanja vredno tole tvoje potepanje po Gorenjski! In to sredi tedna!!!
Zakaj ne bi patentirala ideje o pakiranju prostega časa?? veš, kako bi se prodajal???

In tisto o aktivnosti, svežem zraku in energiji, elanu, svežem zanosu je tako resnično, da bi bolj ne moglo biti.
V jeseni sem bila na tri tedenskem odklopu, dan za dnem od jutra po poznega popoldneva, ko je sonce zašlo za gore in je v dolini rek nastala tista omamna tišina in temnina, ko so se v hiškah zakurila ognjišča in se je pod veliko jedilno mizo, prekrito s težkimi prti in dekami sredi sobe postavila žerjavica, katere toploto si kmalu začutil najprej na od celodnevne hoje utrujenih nogah in se je kasneje razlele na celo telo….hmmmm…..ta občutek je neopisljiv in hkrati v mojem spominu še vedno tako živ… Vse težave izginejo…
V naravi in gibanju po njej je moč, definitivno. Narava je poskrbela za to. Žalostno je le, da se veliko premalo ljudi zaveda tega preprostega zakona.

In vikend bo kmalu tu, čeprav ni vedno treba čakati nanj…

Sama obožujem tako zeliščne kot zelene, bele, črne, rdeče in sadne čaje. Materino dušico, žajbelj, timnjan nabiram sama, melisso poberem pri mami, ostale pa nakupim ponavadi kar v DM, kjer imajo precej pestro izbiro.

Hmmmm…danes sem jutro začela z belim jasminom……in nadejam se točno takšnega dneva.
Preživite ga tudi vi!