LOČITEV, OTROK, LJUBEZEN
Lepo pozdravljeni!
Predstavil vam bom svojo življensko zgodbo, vi pa mi svetujte.
Najprej dejstva. Star sem 33 let, ločen sem pol leta imam tri leta staro hčerko, v lanskem letu pa sem doživel tudi družinsko tragedijo, saj sta mi umrli najprej babica, nato pa še mami, na kateri sem bil zelo navezan. Živim in delam v Ljubljani, hčerko pa imam v Celju. Vidim jo v sredo popoldne in cel dan v soboto. Vzrok za ločitev je bila naveličanost in čustvena odtujenost od žene, sam neposredni povod pa je bila nova ženska v mojem življenju v katero sem se zaljubil. Ona je stara 25 let. Tako močno nisem ljubil že od srednje šole in resnično jo imam rad. Z njo preživim večino ostalega prostega časa, ko nisem s hčerko. Načeloma nimava kakšnih posebnih problemov v skupnem življenju, imava pa stalne krege okoli mojega odnosa do hčerke in bivše žene.
Moja nova ljubezen in partnerka je bolestno ljubosumna na mojo bivšo ženo, jo sovraži (čeprav ne vem zakaj, saj sem ženo prevaral ravno z njo) in mi prepoveduje vsakršen kontakt z njo, medtem ko pa se meni zdi, da je prav, da glede na to, da imava skupnega otroka, se tudi pogovarjava o njemu in mu poskušava olajšati življenje, saj bo odraščal kot otrok ločenih staršev. Osebno nimam nobenih čustev do bivše žene, iskreno ljubim le novo partnerko, zato se mi zdi njeno ljubosumje še toliko bolj brez veze. Otrok mi res pomeni zelo veliko in iskreno ga imam rad, a vendar imam iskreno rad tudi partnerko, saj je logično, da sta to dve različni ljubezni, ki se dopolnjujeta in ne izključujeta. Vse kar si torej želim, je mirno življenje brez ljubosumja in z ljubeznijo, ki jo čutim tako do hčerke kot do partnerke. A menite, da bi moral na ljubo svoje nove partnerke prekiniti vsakršen stik in pogovor s svojo bivšo ženo, ali je normalno, da se z bivšo ženo pogovarjava izključno o otroku in moja partnerka ne bi smela biti ljubosumna zaradi tega? Moje osebno mnenje je, da ne delam nič takega, kar bi bilo nenormalno za ločenega moškega z otrokom in da pravzaprav moja nova partnerka nima nobenega posebnega razloga za kreg z mano. Ali menite, da se motim?
Lojze, ko bi bil človek vedež , ne bi bil revež.
veš kako ti bom rekel, pokaži tole pismo, lahko z mojim odgovorom vred svoji sedanji partnerki. Tako kot vsi mi, ki smo tole prebrali, mislimo, da ne delaš nič narobe, pa še najlepše ji boš razložil, kako gledaš do žene in do sedanje partnerke. če bo iz opisanega spoznala, da je ljubosumna brez posebnega razloga. potem je lahko samo srečna, da ima takega fanta – moža. Tudi to,d a si povprašal, kaže na tvojo zrelost, da želiš urediti odnos in da ti ni vseeno za njo. Če pa bo slučajno brala tudi ta odgovor, pa naj ne bo užaljena, da si vpraša za nasvet in ji jaz odgovorim, da nihče ne ve, kdo si in kaj si in da je res vse anonimno, to zagotavljam jaz osebno in tudi prisegam, če je potrebno. Nekateri se zelo težko pogovarjajo, zato veliko lažje napišejo in seveda veliko bolj smiselno in razumljivo, tako da bi z besedami naredili veliko več škode, kot pa če napišemo, ravno zato so naši forumi odprti. Da si ljudje med seboj lahko pomagajo in zaupajo, nihče pa ne ve, kdo je kdo in jih lahko sodi samo po temu kar je napisano. In če ste opazili nihče nikogar ne obsoja, so samo pogledi in nasveti.
In prav je tako, da si to povprašal, saj verjetno moje mnenje ne bo edino, je pa predlog, da ji pokažeš pismo, ki si ga napisal in ji iskreno rečeš: “
tole mi je svetoval Primož in sem skelnil,da bom res naredil, tako jaz mislim in čutim do tebe in o položžaju, kjer sva, prisežem pa, da je vse res iskreno”
Če bo lahko sprejela, potem bosta lahko živela srečno naprej, brez nevoščljivosti in ljubosumja, kajti žena in otrok, bosta del tvojega življenja še naprej in nikakor ju ne moreš izbrisati, še posebno, če imaš tako dobre namene z svojo hčerko, kajti to bo njej najbolj koristilo, da se bosta oba trudila za razvoj svoje hčerke. IN to je tudi najbolj pomemben razlog, da ne moreš prekiniti odnosov z ženo in je lahko tudi edini, ki ga z njo imaš. če te ima tvoja nova partnerka rada in te sprejme v celoti. te mora sprejeti tudi z tvojim otrokom in tvojo bivšo ženo, kajti samo tako bosta lahko skupaj v popolnosti predana drug drugemu.
partnerki pa v nasvet: Sprejmi in bodi vesela, da imaš tako isrenega partnerja.
primož
Dragi Lojze, saj bo slo.
Sovrastvo in ljubosumje VEDNO izvirata iz enega samega custva:
STRAHU.
Ocitno tvoja draga ni prepricana v tvojo ljubezen, ne zaupa vajini skupni prihodnosti, verjetno tudi ni najbolj samozavestna oseba pod soncem. Poskusi jo pocrkljati, jo pomiriti, potem pa ji poskusiti lepo mirno razloziti, tako kot si povedal nam, mi pa tebi.
Reci ji, naj jo ne bo strah, pa tudi pokazi ji, da ji tega no treba.
Odvisno pac od njene zrelosti, ce bo sposobna svoj strah premagati in dojeti tvoje odnose z otrokom in z bivso take, kot so.
Veliko srece ti zelim, pravzaprav vsem skupaj…
Objektivna pripomba: če vse skupaj – ločitev in nova zaljubljenost – ni starejša od pol leta, je to vse še zelo sveže. Razmerja se šele oblikujejo in določajo. Najbrž tvoja nova draga ni sigurna v svoj položaj. Ali pa ni pričakovala tolikšnega tvojega angažmaja pri otroku? Ali sta bila o tem kaj prej dogovorjena, da je vedela, kaj naj pričakuje? Ker odgovorno sodelovanje bivših je lepo, ampak težko desegljivo.
Si lahko privoščim še eno bolj subjektivno obarvano pripombo? (seveda iz lastnih izkušenj). Ženska ne pozabi tega, da je bil njen dragi sposoben varati svojo ženo, pa čeprav je bilo to prav z njo. In si misli – če je bil sposoben enkrat, je najbrž tudi drugič. Samo da je tokrat ona (nova) v položaju, da bo mogoče prevarana. SI lahko misliš?
Lojze moraš jo razumeti in to dejstvo sprejeti. Ona je bila tista zaradi katere si prevaral tvoje ženo in ženska je dovolj pametna in se tega zaveda. Sigurno se počuti nelagodno in samo premišljuje kdaj boš spoznal novo dekle in bo sama postala tako kot tvoja bivša žena, le slab spomin.
Sam tukaj ne moreš narediti več kar delaš sedaj. Korak do nezaupanja si naredil v preteklosti in popravit ga ne moreš, je že prepozno. Za to pa sta kriva oba, ne samo ti in to ji lahko mirne volje poveš. Jaz bi se z njo pogovoril in ji povedal po pravici kaj si misliš in da veš da je to glavni problem. Če ti bo verjela bo, drugače pa …
Slabe stvari se skušajo pozabit, vendar pa nikoli niso pozabljene.
Pozdravljen!
Sem otrok locenih starsev. In tudi moj oce je prekinil, zaradi nove, vse stike z mamo. Ni besed, s katerimi bi ti lahko opisala, kaksno napako bi v tem primeru naredil. Pri nas smo s tezavo vozili skozi, mama je trpela vsakic, o sem sla k ocetu, ker tja ni smela klicati (cas, o se ni bilo mobitelov), on tudi ni poklical, jaz sem bila se premajhna………Ko sem dobila fanta in kasneje, ko sem sla studirat, pa sem poklicala vse skupaj in jim lepo razlozila, da tako ne gre vec. Ta “nova” naj se sprijazni z mojo mamo in od takrat naprej smona vseh druzinskih prireditvah skupaj. Ko sem rodila sta skupaj prisla gledat prvega vnuka, na krstu sta prav tako bila oba skupaj, on s svojo, da ne bo pomote. Skratka skupaj se imamo cistov redu in uzivamo za vsa leta nazaj. Ko je bila mama bolna, ji je na obisk prisla celo ta “nova”. Zdaj vidi, da je ni mama nioli ogrozala in tudi, da je prej imela z ocetom slabse razmerje, ker je bilo polno sumnicenj in preverjanja, zdaj pa tega ni.
Premisli v dobro tebi in tvoji hcerki, mojca
Tudi sama sem otrok ločenih staršev in MOJCA ima prav. Najhujše bo, če se bosta gledala z materjo otroka preko puškine cevi, saj bo to najhujša nočna mora za otroka. Sama vem, kako je to in ne bi želela takega življenja nikomur. Nekakšen normalen stik mora biti, kar pa itak ni nič nenormalnega. Tisti, ki niso sposobni normalnega pogovora, si ne zaslužijo naziva človek. Sama skrb za otroka pa ni noben razlog za ljubosumje, saj če je bila ločitev res zaradi čustvene in spolne nasičenosti, potem je itak zelo malo možnosti, da bi se LOJZE vrnil nazaj.
No pa bo še ta-nova nekaj napisala. Ja strinjam se z vama obema, ki sta hčerki ločenih staršev. Naj pa povem, da sem veliko razmišljala kako naj bi zgledala napr. poroka njegove hčerke ali pa kako drug pomeben dan v njenem življenju in se o tem pogovarjala tudi z njim. On pravi, da je tukaj najbolj pomemben otrok in če bo prišlo do kakšnega takšnega dne bosta tam on in njegova bivša žena. On še vedno gleda, da je ne bo kakorkoli prizadel zato kjerkoli bo ona in bi morala biti tudi midva bo on raje ostal doma kot pa se tam prikazal z mano. Noče sprejeti da sem jaz zdaj njegov partner, ki naj bi ga spremljal povsod in noče da me kje z njim vidi njegova žena. In ravno zaradi tega jaz ne morm sprejet njegove bivše ker je še vedno kljub naveličanost, ločitvi in spolni odtujenosti korak pred mano in to samo zato, ker mu je rodila otroka. Nočem pa vedno biti tista “zadnja”.
Saj nisi ta zadnja, ker te ima rad. Zaradi enega normalnega odnosa z materjo otroka res nisi ta zadnja. Na koncu koncev si ti zdaj njegova partnerka in on živi s tabo, kadar pač ni z otrokom. Oba skupaj si še enkrat preberita vse odgovore in bosta videla, da morata oba malo popustiti in bosta lahko srečna.
Opupana, kaj bo če z toliko in toliko let, je absolutno prezgodaj govoriti. Logično je, da se izogiba stiku med tabo in bivšo ženo, saj bi si lahko še skočili v lase. Za bivšo ženo pa ne razmišljaj tako, ker je preteklost. Če se ljubita in če vama je lepo, ko sta sama skupaj, potem ni razloga, da bi razmišljala o drugih.
Strinjam se z mojco in mileno – dodajam le še to:
To da sta oba s tvoijo sedanjo partnerko nekoliko negotovo, je normalno. A vseeno se mi poraja ena misel – sem namreč le 3 leta starejša od tvoje partnerke – njena NEZRELOST! Za zaupanje je potrebna zrelost in če se ona tako otročje obnaša v primeru tvoje bivše, je njena zrelost še v povojih. Hja, to delajo leta in izkušnje, njen emšo je še precej na najstniški strani. Sori, vem, da to zveni nesramno, sem pač taka – (ne)politično nekorektna :-)))
Ne le eden, veliko pogovorov s tvojo sedanjo punco, bo potrebnih. Nikar pa ne dovoli, da bi tvoja sedanja vplivala na odnose in obiske pri tvojem otroku. Tega ti dete, ko bo večje, nikoli ne bo oprostilo. OTROCI SO PRVI.
Verjemi, vem, kaj govoričim, sem hčerka ločenih staršev in predvsem hčerka, ki je “izgubila” bitko za svojega očeta, ker je njegova partnerka zahtevala, da z nami prekine stike, češ, da smo na materini strani in da jima želimo le slabo. Kot prvo to ni bilo res, jaz želim mojemu očetu in materi vse najboljše, kot drugo pa – zdaj se oče “vrača”, moja vrata so zaprta. Lahko razumem, oprostiti ne morem. Svojega vnuka ni videl že dve leti.
T.