Letos sem se locila in jeseni se z otokoma selim iz Celja v Ljubljano,ki je tudi moje domace mesto.
Otrok bo zecel obiskovati 4.razred na novi soli,mlajsa pa gre v nov vrtec.
Ima katera podobno iukusnji s selitvijo,kako so otroci prenesli spremembe?
Malo me skrbi,ceprav je sin navdusen nad selitvijo.
Hvala za vsak odgovor in napisano izkusnjo.

Spoštovana,
vsaka ločitev prinese veliko novih okoliščin in situacij. Za otroke je ločitev stresna že sama po sebi in sama ne verjamem v to, da otrok ločitev dobro prenese. Morda je tako le na prvi pogled in če nismo tekom procesa ločitve in tudi ves čas po ločitvi še posebej pozorni na otrokovo doživljanje, vedenje in čustvovanje, otrok težka občutja in stanja lahko pokaže na zelo različne načine, katere pa je kasneje težko/težje obvladovati.
Dostikrat se zgodi, da ločitev prinese tudi druge spremembe, kot na primer selitev v drug kraj, kot vi navajate. Tudi na to otroci zelo različno reagirajo. Z izražanjem veselja največkrat takrat, ko še ne vedo, kaj jih v resnici čaka. Če pomislimo, da je selitev čisto na vrhu stresne lestvice pri odraslih, si lahko mislimo, da tudi pri otrocih pomeni velik stresni dogodek. Navajam primer, ko so starši otroku govorili, kako super bo v novem stanovanju (v času ločevanja), da bo tam dobil kužka in ne vem kaj še vse. Otrok se je tega zelo veselil in se seveda sploh ni zavedal, za kaj se pravzaprav gre. Lahko si predstavljate, s kakšnimi težavami sta se starša začela soočati nekaj mesecev po ločitvi.
Predlagala bi predvsem veliko stika med vami in vašima dvema otrokoma. Otroka bosta po vsej verjetnosti šele začela čutit vsa občutja, kar se zadeva ločitve, od jeze, strahu, žalost, razočaranje, sovražnost, itd. Vse to je normalno in nujno je, da starši to prepoznajo ter sprejmejo (se tega ne ustrašijo in ne reagirajo z jezo in ne-sprejemanjem) ter da otrok te občutke lahko izgovori in izrazi, pa kakršni koli že so.
Bistveno je, da veliko časa preživite z otrokoma in da se imate skupaj lepo, da si zvečer zanju vzamete čas, se pogovarjate in jima daste občutek, da ste jima vedno na voljo. Le tako se bo zgodilo, da bo dovolj varno za vsa čutenja, ki jih bosta otroka zagotovo ob spremembi začela čutit – vsak na svoj način in tako je tudi prav.
Vam pa predlagam, da si vzamete dovolj časa za predelavo ločitve, ki zajema vse vidike življenja, tudi selitev. Ta bo tudi za vas stresna. Morda ne bi bilo slabo, da v to predelavo vnesete tudi možnost terapevtskega procesa, ki vam bo pomagal, da bo proces ločitve, ki vedno traja nekaj let, ozaveščen tudi pri vas. Saj veste, otrok predela ločitev tako hitro in kvalitetno, kot sta jo sposobna predelati otrokova starša. In merilo kvalitetne in dobre predelave pri otroku nikakor ni, da ni bilo nobenih težav in da je otrok čez ločitev šel mirno. Zame je to vedno znak za alarm.
Pogumno v novo obdobje življenja! Če so še kakšne dileme (ali če bodo), z veseljem podam še kakšen pogled, pomoč.
Vse dobro!