Ločitev in deljenje premoženja
Ja vem, sej nekaj časa vsak poskuša – sam nekatere pač pol sreča pamet in grejo, nekatere pa ne samo, da vztrajajo, celo verjamejo, da je edino tako prav!
Moj bivši je tudi pričakoval, da bom takšna, čeprav sem bila finančno uspešnejša od njega…za kozlat – jaz se pa nisem dala in sem tudi hodila na ‘relax’. Pol se je pa rodilo bolestno ljubosumje, za njim pa nasilje…grrrrr.
Monika – ma ja sej vem, da so tut takšne. Sam so si same krive. In zato se jaz ne strinjam s to matematiko – ker jim NI TREBA skrbeti za dom, otroke in moža v celoti, ampak so to same sprejele. In še enlrat – men so te ženske bolj neumne kot vam (nekaterim) razburjena štajerka.
Ja vem, sej nekaj časa vsak poskuša – sam nekatere pač pol sreča pamet in grejo, nekatere pa ne samo, da vztrajajo, celo verjamejo, da je edino tako prav!
Moj bivši je tudi pričakoval, da bom takšna, čeprav sem bila finančno uspešnejša od njega…za kozlat – jaz se pa nisem dala in sem tudi hodila na ‘relax’. Pol se je pa rodilo bolestno ljubosumje, za njim pa nasilje…grrrrr.
Monika – ma ja sej vem, da so tut takšne. Sam so si same krive. In zato se jaz ne strinjam s to matematiko – ker jim NI TREBA skrbeti za dom, otroke in moža v celoti, ampak so to same sprejele. In še enlrat – men so te ženske bolj neumne kot vam (nekaterim) razburjena štajerka.[/quote]
ja ampak smo spet pri matematiki:)
kaj pa ko se taka loči,kaj potem,ne da ostane sam brez statusa gospodinje,ampak ostane še brez keša,jaz sem logik,ne morem iz svoje kože in pa realist,morda preveč ,kdo je bolj neumen nebi,ko pa sešteješ vse skupaj so ženske,ki imajo plačo majčkeno na boljšem po ločitvi z materjalnega vidika
..
kar se pa tiče dogovorov pa vsi vemo da veljajo samo v dobrem in imajo rok trajanja bolje rečeno do ločitve-skupaj sta se odločila da bo žena doma ,redko tudi v slabem-praksa je taka
Monika glede samostojnosti je v Sloveniji in še marsikje tako, da je bolje biti zaposlen.
Vendar čisto enostaven primer, ženska zasluži 700 euro, mož 1000. Mož jo zapusti, ali ona njega, saj ni bitno, pa ostane sama z otrokom s 700 euro.
Prav tako ni in ne more biti s tem denarjem samostojna, torej je takšen larifari o samostojnosti in neodvisnosti pesek v oči.
Neodvisen je dandanes lahko le malokdo in koliko se obeta bo še vse huje.
Lahko si danes še samostojen in imaš dva jurja plače, jutri pa si že na cesti in ni vrag, nikjer ne dobiš dela, kaj šele dela kjer bi bil neodvisen.
Glede tega kdo je bolj obremenjen, gospodinja ali zaposlena mati, so že naredili ničkoliko raziskav in zanimivo je, da so vedno “zmagale” gospodinje.
Pa poglejmo urnik in življenje gospodinje, ter zaposlene ženske.
Gospodinja:
Zjutraj vstane z otroci, jim naredi zajtrk, odpelje v vrtec, šolo. Če ima in po navadi imajo, otroka doma, namesto da ga odpelje v vrtec ali šolo, ga vzgaja, kar pomeni: se z njim igra, pospravlja za njim, z njim čita, lovi, skriva, gre na igrišče, se z njim uči. Nakar leti v trgovino, seveda z otrokom, nakupi in začne kuhat kosilo, ki mora biti skuhano do 13h nekje, VSAK DAN! Kolikor vem se kuha in pripravlja normalno kosilo minimalno eno uro, torej stoji po uro in več v kuhinji, ob tem se še ukvarja z otrokom, pazi da se ne bo poškodoval itd.
Ko se z otrokom najeta, pomije posodo, če lahko, da ali otroka spat, ali se dalje ukvarja z njim. Kot je štajerka pisala, se je z otrokom pogovarjala še angleško, verjetno nemško, kar pomeni ogromno aktivnega časa z otrokom. Nakar ga pelje na tenis, ga tam počaka ali gre po kakšnih opravkih, nakupih, ga pripelje domov, da morda prat perilo, polika, posesa, pobriše prah itd itd itd.
Kako preživimo zaposlene ženske je pa tako:
Vstanemo, poštimamo, peljemo otroke na rup cup v vrtec kjer jedo zajtrk. Se same umirjene odpeljemo v službo, ni nam potrebno skrbeti res nič za otroka, vemo da bo preoblečen, vzgajan, sit in nežejen in po navadi po vrtcu ravno prav utrujen in zdivjan, da ne bo potreboval naše ekstra zabave. Pridemo na delovno mesto in se spustimo v čisto drug svet, nikjer nobenih problemov vsakdanjika z otroci, pomembno je da dobro uredimo svoje delo in to je to. Po domače, glavo si spočijemo.
Kosila ne rabimo kuhat in ga imeti vsak dan opoldan, pospravljamo ne, temveč gremo na malico-kosilo kam v štacuno kjer se še malo pozabavamo s sodelavci. Nikjer nobene posode, kuhanja in enoličnosti.
Po službi že presneto pogrešamo svojega otroka, letimo po njega, gremo z njim v trgovino in ko pridemo domov-dom je ostal od jutra nedotaknjen in za nami ni niti ene posodice, kozarca, šalčke niti pobiranja igračk in skakanja za otrokom, včasih kaj skuhamo, včasih naredimo sendvič ali kaj na hitrco, se malo spočijemo, z otrokom poigramo, če nam je gremo ven če ne ni nujno ker je bil že tako v vrtcu zunaj, damo prat perilo in ga zvečer obesimo in resnično, če pridemo domov ob 17h, gre otrok spat najkasneje ob 20h, koliko ur smo bili z njim? 3 ure.
Noben problem.
Mislim da je delo in vzgoja otroka dosti težje delo kot opravljanje službenih dolžnosti, razen v kolikor res nisi na ne vem kakšnem delovnem mestu in od tebe zavisi življenje drugih ljudi.
Pišem za majhne otroke in v tem, da je ženska doma vidim v primeru da je dobra in skrbna mati same, ampak res same pozitivnosti ter znam neizmerno cenit tiste ki so se odrekle svojim egoizmom in (zame) lenosti, ter se predale v celoti svojim otrokom, vzgoji. Na vsak način je veliko bolj naporno in več dela z otrokom kot bit nekje zaposlen, že cel tempo je drugačen.
Ker pa ženske same svoje delo resnično izničujete in med njimi je očitno tudi katarina ki pravi kaj pa je to takšnega, ne pričakujte da bodo moški tudi kaj počeli doma, ker to itak ni nič takšnega, še manj pa pričakujte da vas bo zaradi tega kdo cenil.
Pa še kakšen problem je imet lepo, čisto, urejeno stanovanje, dobro in lepo vzgojene otroke, ter super idealnega partnerja s katerim se razumemo. In niti ena od teh reči ni enostavna, je ni za vržt v koš “kaj pa je to takšnega”.
Vzgoja otroka, sploh mojega npr., je zame vrednejša in pomembnejša od nekaj fičnikov, če ravno ne bi od teh fičnikov, v mojem primeru malo več, zaviselo naš dober standard.
Upam da se razumemo in še vedno dajem prav moškim in na sploh vsem, ki spoštujejo tudi žensko delo in urejanje celotne familije, ter skrb da v familiji fajn klapa.
Monica tvoji izračuni so glede na težavnost neresni. Lahko ima človek eno službo, samo eno in je brez otrok, pa bo imel dela po 15 ur na dan, npr. doktorji po tujini, raziskovalci itd. Lahko pa imaš 15 služb ali zaposlitev, pa boš vse delal z levo roko, brez veselja, delo ne bo zavzelo dosti energije ali/in časa, pa boš še vedno manj zaposlen in bolj spočit kot tisti z enim delom ;).
Npr. oseba ki študira, hodi na faks, dela preko študenta, se doma uči, si naredi zmrženo hrano za kosilo in zvečer sendvič, živi v nepospravljenem stanovanju in tu in kdaj celo gospodinji, kdaj pelje sosedi psa na sprehod, počuva komu otročka, gre kdaj spucat kakšno stopnišče itd itd.
Po tvoji računici bi bila druga oseba bolj zaposlena kot prva in bi bilo njeno delo večverdno od prve. Jok brate!
Za razburjeno štajerko samo še to, da je itak logično da se v vezah tipi polenijo in je prav da si naredila konec, pač pustita si vsak svoje dihanje, ti pa ne pozabi nase in svoj razvoj. (mogoče pa zdaj spoznaš kakšnega bogatega in boš lahko vodila njegovo firmo ;)) ).
Lep dan vsem.
aha .. smo pozabili, da otrk hodi v vrtec SAMO NEKAJ LET, potem pa naslednjih 13 let V ŠOLO in gospodinje si lahko celo dopoldne privoščijo za … pospravljanje za seboj. :)))))
dej dej … navedi kakšno tovrstno raziskavo. sicer pa me vse ob vikendih postanemo take gospodinje, tko da nas res ni treba učit kaj pomeni bit doma 24/7, ker smo … saj res, vse bile na porodniškem dopustu in po pravilu komaj čakale, da gremo spet v službo.
ravno to, da nehamo poveličevat pomivanje posode, pospravljanje oblek za sabo in pomivanje banje bo dalo mođžnost in veselje moškim, da se bodo angažirali in delali ta dela. zdaj pa smo kao samo me usposobljene za taka dela. grozno smešno, res. :)))))
“Po službi že presneto pogrešamo svojega otroka, letimo po njega, gremo z njim v trgovino in ko pridemo domov-dom je ostal od jutra nedotaknjen in za nami ni niti ene posodice, kozarca, šalčke niti pobiranja igračk in skakanja za otrokom, včasih kaj skuhamo, včasih naredimo sendvič ali kaj na hitrco, se malo spočijemo, z otrokom poigramo, če nam je gremo ven če ne ni nujno ker je bil že tako v vrtcu zunaj, damo prat perilo in ga zvečer obesimo in resnično, če pridemo domov ob 17h, gre otrok spat najkasneje ob 20h, koliko ur smo bili z njim? 3 ure.
Noben problem. “
jok brate…
pri nekaterih hišah jemo tudi zajtrk.
In pri nekaterih hišah vsak dam jemo kosilo. In nekateri delamo do treh, tako da je do 8-ih še 7 ur z otroki……………………
in se kljub temu, da smo bili v službi, se znamo z otroki tudi igrati, pogovarjati v tujem jeziku, družiti s prijatelji.
Katarina me veseli tvoja popolnost in srečno življenje, vendar pri štajerki je tako da je prvi otrok odšel v šolo, glede na leta, drugi pa je mlajši od enega leta.
Kje te tišči v tem primeru? Si očitno to dejstvo spregledala, pozabila?
Mislim da prav ti pišeš kako samostojni sta tvoji punčki in lepo vzgojeni, kako si pomagate in prav je tako, če je vsem trem prav.
Vprašanje je edino kdaj in koliko so otroci preobremenjeni, tega pa ne moremo vedeti sedaj, verjetno bomo enkrat slišali eho na našo vzgojo, kasneje, dosti kasneje, nekoč….
Otrokom kjer so matere ali babice doma se pač po mojem vseeno godi bolje, ker se jih bolj pedena in skrbi zanje, torej ne rabijo sprejemati preveč odgovornosti na svoja leta.
Za otroke zna bit oboje lepo, ali težko, tečno itd.
Vsak od nas počne po najboljših možnostih.
Zato pač vsak piše svoja mnenja in ne moremo pluvat kot ti počneš: ti si manjvredna, jaz sem več in takšne. Nismo tu da bomo sodli in ocenjevali, npr. sama sem povedala samo svoje mnenje, da spoštujem ženske ki so doma z otroci bolj kot tiste ki gremo, čeravno ne bi rable delat, ker se vsaj meni zdi delo in vzgoja otrok dosti težavneje kot opravljat svoje delo, zaradi tega pa tiste ki delajo niso nič manjvrednejše od tistih doma, bog ne daj!
jaz nisem čisto nič popolna. no, zase že, za druge pa … ne vem. jaz živim tko, kot je meni in mojima otrokoma ok in si ne predstavljam, da moji hčeri pri svojih letih ne bi znali kuhati, pospravljati, pomivat, pometati, da si ne bi znali vezalk sami zavezati in si obrisati riti. resno. zame je nekaj najbolj normalnega to, da otroka vzgajaš v samostojnega človeka, ne pa v odvisnika od sebe.
moji hčeri sta 1,5 let narazen, torej sem v določenem obdobju mela tudi jaz ogromno dela. in najbolj nesrečna sem bila takrat, ko sem bla doma in gospodinjila, ker me ej tak način življenja osamil in mentalno omejeval. res je tudi to, da sem človek, ki se hittro prilagodi, organizira in si poenostavi delo, pa mi je bilo totalno bedno, da nisem mogla služiti svojega denarja in sem komaj čakala, da sem šla v službo.
hej, gospodinjenje je stvar organizacije. tudi delo z otroki … eni si to vse poenostavimo do maksimuma, drugi si zapletejo do neznosnosti.
nisem jaz tista, ki je začela žalit in omalovaževat, temveč štajerka. naj dela kar hoče, mene, tebe in drugih pa ne bo poniževala na račun dvigovanja svojega ega.
in še enkrat … ne, gospodinjstvo se mi ne zdi totalno nič naporno in ga ne jemljem kot nekaj, za kar mi morajo biti drugi hvaležni. mogoče zato, ker to delamo pri nas vse tri.
No, enega ali dva otroka popedenat pa res ne bi smela biti neka jedrska znanost. Meni se zdi umetnost, da to zmorejo ženske, ki imajo službo, tiste, ki so pa doma… Ne, ne bi rekla, da je to razlog za njihovo kovanje v nebo, čeprav je nesporno, da je to idealno za majhne otroke. Moje občudovanje gre tistim, ki imajo doma tri, štiri predšolske, pa še kakšnega šolarja za povrh.
Ma nisi zastopla bistva,mene zanimajo dejanska stanja in ne to kako bi bilo lepo če bi bilo,malo je primerov ki jih opisuješ ti,veliko več pa je primerov kjer je boj za preživetje zelo prisoten..
lepo sem napisala da gospodinje cenim,nikjer nisem napisala da je manvredno delo gospodinje,meni nobeno delo ni manjvredno ,ampak pozabljaš dejstvo,da če te firma odpusti dobiš nadomestilo od zavoda,če te odpusti mož dobiš klinac od ovce.
Če bi bilo vse lepo in prav s enebi štajerka spraševala kako bo zdaj živela,jasno bi bilo da bi mož velikodušno sam od sebe ponudil brez da mu ona reče,streho,preživnino za njo in otroke,avto,pa še kaj..ampak vsi vemo da nebo tako,kdo zdaj tu koga podcenjuje,jaz nikogar ,jaz sem samo realna,v praksi pa so redki ki gospodinjo in otroke kompletno preživljajo tudi po ločitvi in samo to me zanim-golo dejstvo bo ali nebo preživnine za gospodinjo in otroke v isti meri kot sta bila poročena in ne nerealni hvalospevi kako bi bilo ,če bi bilo-ampak pač ni ..
Imam vprasanje, na katerega nimam odgovora. Z zaenkrat se zeno, ki se je odlocila, da se loči od mene po 18 letih, kar ji ne oporekam, resila vse glede otroka na csd. Zanima me glede deljenja premoženja. Od 2004 sva v stanovanju najprej najemnika, potem pa ga je kupila ona, ker sem jaz bil kreditno nesposoben. Vendar sem v stanovanju postoril skoraj vse sam brez majstrov. Sedaj pa pravi, da je stanovanje njeno, ker ona placuje kredit. Dosti casa sem jaz plačeval položnice, potem pa sem ostal brez sluzbe in padel v dolgove, ki jih se vedno plačujem. V kolikor mi kaj pripada, bi se odpovedal vb dobrobit hcerke. Ampak ona se vedno trdi da je vse njeno. Poleg tega grozi z odvetnikom, ker ve, da jaz zal nima denarja zanj. Kaj naj storim
Lp Gasper