Spoštovani!

Stara sem 28 let, poročena 4 Leta in imam 3 leta starega sina. Z možem sva skupaj 10 let. Sicer se razumeva, vendar moje zakonsko življenje ni takšno kot sem si ga predstavljala. V teh 10-ih letih sem za može žrtvovala vse. študij, prijatelje, hobije,… Mož uresničuje svoje sanje, živi svoje življenje, zato je le redko doma. Jaz pa doma cele dneve preživim z otrokom in skrbim za gospodinjstvo. Nimam prijateljic, nimam hobijev, ne hodim ven,… Zame enostavno ni časa. Ko se z možem prepirava o tem, da ga nikdar ni in o tem kdaj bom jaz lahko imela čas samo zase ali za kak hobi, se on pritožuje, da tudi on nima dovolj časa zase. Sama sem zelo romantična, želim si nežnosti in razumevanja, želim si da bi kot družina kaj lepega doživeli… Mož je hladen in ga moja čustva ne ganejo oz. vsak prepir obrne tako, da on izpade žrtev. Če ne bi bilo sina, bi moža že zdavnaj zapustila. Tako pa zdaj najprej pomislim na otroka. Ampak sama nočem več tako živeti. Rada bi nekoga, ki me bo imel rad, me spodbujal in mi dovolil, da bom živela svoje življenje. Mož se ne bo spremenil. O tem sva se že večkrat prepirala, hotela sem se pogovoriti a ni pripravljen na kompromise. Boli me, ko gledam druge družine jaz pa se sama sprehajam s sinom. Boli me tudi, ko vem, da druge mamice hodijo na fitness, se dobijo na pijači in imajo tudi druge hobije.
Rada bi, da bi lahko takšno življenje živela z mojim možem, sinovim očetom. vedno znova si pravim, da se bo pa zdaj mogoče spremenil, a se ne.

Najbolj jezi me to, da se z njim ne morem normalno pogovoriti, ker vse obrne sebi v prid. Poleg tega sploh nima občutka, da bi bilo kaj narobe, njemu se zdi vse to normalno in moje potrebe in želje ga ne zanimajo.
Kako naj se pogovorim z njim?
Kako mu naj dopovem, da tako ne gre naprejre misliti samo nase?
Ali se naj še naprej trudim oz. kako dolgo se naj še trudim ohraniti zakon?
In Najvažnejše – kaj pa otrok?

Prosim pomagajte, res ne vem kaj naj storim – ne bi se rada prenaglila.

Hvala in lep pozdrav, Petra

Spoštovana Petra!

Prostega časa ne boste imeli, dokler si ga ne boste sami vzeli. Do tega imate popolno pravico, ki pa se je ali ne zavedate ali pa uživate v vlogi mučenice.Če se boste vrnili k svojim nekdanjim konjičkom, športu in srečanjem s prijateljicami, boste sami postali manj zagrenjeni, ob vaši sproščenosti pa bo napredoval tudi vajin zakonski odnos. Poskušajta že zdaj govoriti o prijetnih rečeh, potem pa vama bo to prešlo v navado.

razmišljaš o ločitvi,torej naj te ne bo strah vzeti si časa samo zase in pojdi,pojdi na fitnes,pojdi s prijateljicami na pijačo,dogovorite se za enkrat tedensko,pojdi v kino,gledališče…..samo možu to prej povej in mu reci:JUTRI BODI DOMA OB TEJ IN TEJ URI-JAZ GREM NA FITNES…….če mu ne bo prav,bo to povedal….izgubiti nimaš kaj,v skrajnem primeru se lahko tudi ločita….samo ne ga prosit,če lahko kam greš…POJDI….

Živjo Petra,
ne se obremnevat s tem, da je v prepiru vedno on žrtev. Moški so v tem pravi specialisti. Še nisem slišala, da bi bil kje kakšen drugačen. Samo ne mu pokazat, da se zato sekiraš. Raje pojdi med ljudi. To pomaga, pa fitnes tudi.

Pa še to, ne verjamem, da si z njim samo še zato, ker imta otroka. Saj si bila z njim že sedem let pred otrokom.Nekaj bo pa še drugega, mogoče ljubezen, ha.

Ne zapri se doma, pojdi ven !!!!

Draga Petra!

Pri meni je bilo približno enako kot pri tebi. Samo s to razliko, da imam dva otroka in da je bil mož doma, gledal televizijo, jaz pa sem sama hodila z otroci ven. Venomer sva se prepirala, jaz sem grozila z ločitvijo in izrekla še kako drugo neumnost. In veš kaj sem storila?
Poiskala sem si prijateljico, vsaj enkrat tedensko šla k njej, vpisala sem se na tečaj kljekljanja (pa naj se še tako hecno sliši), začela hoditi v gledališče, kino in hribe. Sprva sem hodila samo s prijateljico, sedaj pa hodim tudi z možem. Ne boš verjela….sedaj greva skoraj vsak dan z otoci na sprehod, skupaj greva v gledališče in v kino, čez vikend gremo na kakšen manjši hrib vsi skupaj. Še vedno pa grem do prijateljice in še vedno se podam enkrat mesečno sama v hribe. Moram reči, da sem veliko bolj zadovoljna sama s seboj in s svojim življenjem, kot sem bila prej.
Tudi ti poskusi….

Odgovor bos mogla najti sama – locitev da ali ne, ker sama najbolje ves koliko te ta zveza obremenjuje oziroma ne zadovoljuje. Ce se ti zdi, da se ne ves, se recimo zacni ukvarjati s kaksnim sportom – potem bos lazje razmisljala in se hitreje odlocila. Ali pa se obrni na dr. Marijana Kosicka – on ti bo dal hitro pravi odgovor.
Pa srečno.

test

Če dodam še jaz eno! Mislim, da bo najboljše, če boš potegnila črto in vsaj malo pomislila nase, ne sekiraj se če mož ne hodi s tabo na sprehode. Mislim, da jih je več takšnih kot jih imaš ti, kakor drugih. ki se radi sprehajajo. Pojdi k frizerki, reci naj ti spremeni videz z novo frizuro, kupi si novo obleko in jo mahni z otrokom na enodnevni izlet. Boš videla reakcijo moža! Mislim, da se bo kaj kmalu odločil, da pojde s tabo. Če ne drugo mu bo dalo misliti zakaj si tako urejena, spremenjena…
Nekaj moraš narediti, da bo opazil da si drugačna. Če boš vedno samo isto govorila, mi verjemi, da ne bo nič pomagalo.
Lep pozdrav!

Mislim, da dr. Kosicek ne bi povedal nic drugacnega od nasega dr. Rejca. Morda nekoliko obsirneje, predvsem pa ne bi hitreje odgovoril! Petro pa bi taka usluga stala kar nekaj denarcev.

Menim, da je Petra trenutno res v vlogi zrtve – sebi naj dokaze, da v tem res ne uziva in kaj stori zase, ne pa le zrtvuje svoje konjicke in prijatelje “za moza”.

Svetujem ti, da malo spremeniš svoj način življenja. Predenj storiš korak k odvetniku, začni hoditi ven s prijateljicami. Povej možu, da te danes zvečer ne bo doma, da greš s prijateljico v fitnes in nato še na pijačo in naj bo za spremembo on doma in čuva sina. Če ne bo hotel, pa odpelji sina k starim staršem v varstvo, ti pa pojdi po svoje. In ko boš to naredila nekajkrat, se bo mož začel drugače obnašati. Vedno bolj se bo začel zanimati zate in vedno več bo doma, seveda pod pogojem, da te ima še vedno rad. Če pa se ne bo spremenil, potem pa boš vedela pri čem si. Potem lahko začneš razmišljati o ločitvi. In kar se tiče ločitve, je vsaka ločitev stresna za otroka, ampak otroci znajo iz tega potegniti tudi pozitivne strani. Ti pa imaš samo eno življenje, ki ga moraš skušati preživeti čim bol polno. LP John