Poročena sva že 20+ let. Pred dobrim mesecem sem začutil, da je nekaj narobe in ugotovil, da žena vsakodnevno kliče in pošilja SMS-e sošolcu iz izrednega študija (nekajkrat na dan). Ko sem jo soočil s tem je bila reakcija, da nimam pravice posegati v njo, da je to del nje on da s tem človekom (ki je tudi poročen) nima nič drugega kot samo prijateljstvo (da ni imela “telesnega” kontakta) in da je to samo prijatelj in nič več (moje mnenje je da prevara ni samo fizična, temveč je bistveno bolj boleča duševna, ko se partner čustveno naveže na nekoga drugega). Da s tem ni mene nič prizadela ali prikrajšala in da ima še vedno mene rada. Seveda je bilo to početje vedno zelo prikrito. Ugotovil sem tudi, da jo je obiskoval v službi po delovnem času, da mu je kupila darilo za novo leto … Za nadaljne razumevanje je potrebno povedati da sva pred 20 leti že šla skozi krizo ker je “skočila čez plot”, vendar sva jo po dolgih pogovorih skupaj rešila, in od takrat naprej imela zelo dober zakon ( o tem se strinjava oba). Tokrat pa po več pogovorih ne prideva skupaj. Ona trdi da ni bilo nič, sam pa najprej želim iskrenost, da se lahko odločim če je smiselno zakon obdržati. Ko jo vprašam kako dolgo to že traja se hoče izmakniti da je to kakšen mesec, ko pa ji ugotovim da to ni res pa utihne. Občutek imam kot da ne želi, povedati več kot bom sam ugotovil, da me ne bi še bolj prizadela in bi bil potem bolj trden v odločitvi za ločitev. Seveda so še tu že napol odrasli otroci, ki bodo prizadeti, ker smo se vsi zelo dobro razumeli. Ne bi se s tem preveč ubadal, če ne bi svoje žene imel rad, hkrati pa ne morem čakati naslednje njene “krize”. Napisal sem ji pismo in ji ponudil da oddidem, ker pač moje razmišljanje je da, čeprav sem njen mož nimam pravice nekoga omejevati, pa je takoj prišla k meni in sva se dolgo pogovarjala, vendar ne prideva do konca. Že v osnovnem vprašanju ali me je prevarala ali ne ?
Saj pravzaprav ne vem kaj pričakujem od vas, direkten odgovor ? verjetno ne , mogoče nasvet ali tolažbo ?

O morebitni ločitvi se boste seveda morali odločiti sami. Z vašo definicijo zvestobe pa se popolnoma strinjam. Vaša žena do vas ni poštena, niti odkrita. S svojim prijateljem si je ustvarila svet v katerega so vrata za vas zaprta. Če ne bi bilo tako, potem ji pred vami ne bi bilo potrebno ničesar skrivati. Odločitev za vas ne bo lahka, niti enostavna. Sami morate postaviti meje, kaj je za vas še sprejemljivo in kaj ne. Če želi ostati z vami, ji postavite svoje pogoje.

Alenka B

Tudi moj partner je skočil čez plot…. pa sva se o vsemu lepo pogovorila, našla skupno pot,….bilo je lepo…. a le malo časa………………ponovil je napako………..sicer trdi da je nedolžen……..pa še enkrat…..(vedno z drugo….)…in zopet prepričevanje da mu je bilo podtaknjeno….
Trudim se da bi mu zaupala a mu ne morem……

Mislim da enkrat lahko začneš znova…… toda če se napaka ponovi enkrat…. se bo še enkrat in še enkrat…….
Midva imava dva majhna otroka…….skupno stanovanje……. trudim se da bi živela v harmoniji, a iz dneva v dan bolj čutim da je najin odnos zlagan…. umazan in brezvreden……. zaupanja ni več, ni več ljubezni z moje strani………..mislim da je bolje da bi šla narazen…. a so tu še otroci, stanovanje in kup problemov ki bi jih prineslo ločeno življenje……

Mislim da pogovor ne reši nič….. imeti moraš preprosto jajca in oditi proč ….. ali pa se navadit na način življenja…… ki ti ga partner vsiljuje……….

Veliko sreče, razočaran

razočaran!

Pravkar sem mislila sama napisati isto zgodbo, kot se je zgodila tebi. Včeraj sem izvedela, da si moj partner dopisuje sms-e večkrat na dan (mi je bilo jasno že po računu za mobitel) Pravi, da nima z njo nič, da je samo zajebancija, da ni zaljubljen v njo,… Mene pa je to zelo prizadelo:-(( Kako si ukrepal in kako je sedaj???

radovedna razočarana