Spostovani mag. Rejec!

Nisem se imel priloznosti govoriti s strokovnjakom o teh zadevah (sploh), zato mi oprostite, ce ne bom znal prav vprasati.

Junija letos sva se s partnerico odlocila, da se razideva. Ker sva skoupaj zivela, sem se odlocil, da se jaz odselim, vendar sva se dogovorila, da se izselim do 1.8.2001.

V tistem trenutku sem cutil precejsnje olajsanje glede dejstva, da se razideva. Oba sva namrec nekako ugotovila, da tako ne gre vec naprej. Se vec, vsak sva si nasla novo simpatijo, s tem da je ona sedaj nekako razvila odnos s svojim partnerjem, jaz sem pa pod pritiski lastne notranjosti popustil (moja “bodoca” partnerka je bila starejsa nekako 7,5 let in sem ocenil, da je to prevec – jaz 26, ona 34).

Kaj kmalu so se mi zacele pojavljati tezave. Po eni strani sem zelo vesel, da je moja nekdanja nasla novo ljubezen, se vec, celo spodbujam jo, da naj razvije normalen odnos. Poznam njenega novega fanta in je full OK. Po drugi strani pa mi (moja ista notranjost) jeci od bolecin, ko vem, da sta srecna in zaljubljena. Najhujsi udarec sem dozivel vceraj, ko sem zvedel, da imata spolne odnose. Bilo mi je kot udarec neposredno v srce. Sedaj se zopet prepricujem, da je tako prav, ceprav po drugi strani tulim od bolecine.

Da je zadeva se hujsa, sem poleg ljubimke izgubil tudi najboljso prijateljico. Hodila sva namrec 8 let in v tem casu nisem imel nobenega (!) drugega prijatelja, saj sem ze po naravi zelo zaprt vase. Tako dozivljam dve bolecini: izgubo prijatelja(ice) ter del notranjosti, ki jeci od bolecin – in seveda eno veselje – to, da je srecna z novim fantom.

Kriv se do dolocene mere sam. Govoril sem ji, da me ne moti, ce je z drugim, medtem ko se vedno fizicno bivava skupaj, a sem se zmotil.

Najhujse od vsega pa je strah pred bodocnostjo. Nimam saozavesti, nimam samospostovanja, dvomim v svoje delo, obcutek imam, da sem nesposoben. Mocno se bojim zaziveti na novo in sam (stanovanje sem si kupil in se selim v teh dneh) , saj imam obcutek, da se bom se bolj zaprl vase. Ne vidim izhoda.

Po nejnem nasvetu sem zacel prebirati razne knjige o samospostovanju, samozavesti, ipd., a vem, da se uspeh pokaze na dolgi rok, jaz imam pa tezavo sedaj. Poleg tega ne zberem dovolj poguma, da bi zacel izvajati te mentalne vaje in avtosugetijo.

Skratka, na kratko, ne vem, kaj naj. Mi lahko mogoce kakorkoli pomagate?!!?

Za vas morebitni odgovor se vam ze vnaprej iz vsega srca zahvaljujem,
Uri

Spoštovani Uri,

bistvo vaših težav je neodločnost zaradi katere prihajate tako v emocionalno stisko, kot “zabijete” marsikatero uro svojega časa po nepotrebnem. Odločitev, da se boste preselili je vsekakor odraz samospoštovanja, sicer bi bivšo partnerko moledovali, ali še smete ostati pri njej ali kaj podobnega. Prijateljice v bistvu niste izgubili, saj je pričakovati, da bosta še lahko razvila dobre kolegialne odnose, brž ko bo vaša rana zaceljena. Končno ste v letih, ko za iskanje in navezovanje novih stikov ni nobenih normalnih ovir in boste, če ne jutri, pa pojutrišnjem, spoznali ustreznejšo partnerko. Najenostavnejša metoda za krepitev samospoštovanja je, da si napišete čim več svojih dobrih lastnosti ali prednosti na list papirja in zapiske vsako jutro prebirate, vsak deseti dan pa dodate še novo postavko. Sploh pa je pričakovati, da se bo potem, ko boste v javnosti omenili, da ste nevezani in z lastnim stanovanjem, na vas vsula ploha kandidatk za soposest obojega, zato le pazljivo izbirajte!