Pozdravljeni.
Zivim s partnerjem in dvema otrokoma 1 in 4 leta. Rada bi se locila. Je tukaj kaksna mamica ki je sla skozi to? Zelo me je strah in ne vem kako se lotiti, najbolj me skrbijo otroci.

Resno?
A si rabla tipa samo za osemenjevalca?
Tolk da sta popadala vn, pa bi se že ločila. Kaj si pa prej razmišljala?
Zdej pa najbolš da greš k xy ljubčku, pa naštepaš še dva pa se ločiš še enkrat. Babe smotane, NEODGOVORNE.
Pojdi vprašat otroke ločenih staršev kako jim je, pa boš dobila odgovor..

Kmalu po porodu sem ugotovila,da je partner navaden cepec.Ob izgubi službe se ni potrudil,denar je prihajal le od moje sestre in delala sem po 10 ur.Se preoblekel ga ni.Že sem se pripravila na ločitev,še en otrok.Prepričal me je,da ne splavim in vse živo obljubil.Seveda razen začetne sreče ob sinu isto,malo bolj se je potrudil okrog dela doma.po tolažbo sem hodila k duhovniku v Lj Šiška in se spteljala z njim.Nagovoril me je na ločitev in tako sva hodila skupaj 12 let.Mož mi je nagajal do nezavesti,čepra prej ni bil nagnjen k temu.Otroka sta se očet izogibala nekje do pubertete,potem sta rinila k njemu,to da ne plačuje in je celo njune prhranke porabil ju ni zanimalo.Oči pa oči.Dovolila sem.Konec srednje šolesta mi zrasla preko glave.Uspeh je bil nekje povprečen a doma nisem imela nobene besede več.Pospravljali smo ko sta se tako odločila,kupovali hrano kar sta ona dva hotela,če ne pritožba na očetovo distanco,ki seveda ni nič kupil je le svetoval.Sedaj me praktično ignorirata,očitata,da sem razdrla družino-preko znancev,ker se sploh ne vidio več.Hodita delat ob študiju,da se preživljata.Če pošljem denar ga vzameta brez hvala lepa.iskreno mi je žal,da sem se ločilaMorala bi potrpeti.Ko smo enkrat matere so otroci prvi.Počakati je potrebno do polnoletnosti,da lahko same zaživimo,vse ostalo je goizem,ki se obrne proti nam.Torej,če ne pije,če Te ne pretepa ostani mati.