Pozdravljena Iris, nikar ne izgubi poguma. Spadaš med tista dekleta, ki potrebujejo več zunanje motivacije in podpore, vendar s tem ni nič narobe, kvečjemu še koristno je lahko. Torej zanima me, če si se že poskusila vključiti v program zdravega hujšanja v okviru zdravstvenega doma v tvojem domačem kraju? Napotnico ti napiše tvoja osebna zdravnica, z nasveti, spremljanjem in navodili ti pomaga zdravniško osebje oz. sestre. Predavanja so v popoldanskih urah in tudi telovadba. Naučiš se kaj jesti, koliko, kako se gibati in vse to prilagodijo tebi, tvojim zmožnostim, potrebam. To ne bi bilo slabo poskusiti.
Druga možnost je pa Stična – program hujšanja. Nekaj več o tem si lahko prebereš med priponkami, ker smo o tem že veliko pisali. Lahko pa ti pove kaj tudi osebna zdravnica. Možnosti je še več, vendar glede na to, da se še razviješ in rasteš zate menim, da je najbolje hujšanje pod nadzorom – zato, da ne bi izgubila preveč kg veš.
Verjemi vase. Včasih ljudje potrebujemo le malo vzpodbude in podpore od drugih. In s tem ni nič narobe.

Želim ti vse dobro.

lp

Tatjana

Zdravo.!

Stara sem 13 let, visoka 162cm in imam 80kg. Vem to je zelo veliko. Imam močne kosti. Malo sem podedovala tudi po očetu.
S prekomernimi kilogrami se borim že zelo dolgo. Pri tem mi pomaga tudi mami. Probala sem že veliko diet a nič mi ni pomagalo.
Gibam se zelo veliko saj treniram rokomet ki ga imam 4x na teden ob vikendih pa imam ponavadi tekme.
Zaradi debelosti me v šoli tudi velikokrat zbadajo z žaljivkami. Velikrat sem zgubila več kilogramov, ampak ponavadi sem se zredila nazaj.
Moja starša sta se ločilo ko sem bila še majhna. Sedaj hodim k očetu med vikendi.Ponavadi se pri nemu zredim za kakšno kilo saj enostavno nimam kontrole nad seboj. V zadnjih časih sem zelo živčna ker imamo probleme v družini in se zatečem k hrani.
Nekaj časa nisem jedla zajtrka, kar je bila moja velika napaka ponavadi sem zato pojedla veliko več tudi pri kosilu. To leto sem to spremenila, boljše se počutim čez dan in tudi za kosilo pojem veliko manj.
Moja največja napaka je pa ta da pojem veliko preveč sladkarij ter sladkih pijač.
Imam tudi težave s prenajedanjem.
Nikoli še nisem bruhala ali kaj takšnega, ampak enostavno pojem preveč.nikoli nezačutim kdaj sem sita.Ponavadi premalo pijem, in čez dan nimam časa jesti – že zaradi šole in treningov. Ko po pridem domov pa so me ‘sam oči’ in bi pojedla vse kar vidim do onemoglosti.

prosim za čimveč odgovorov, hvala!!

lep pozdrav

Pozdravljena “sončeek”,

žal mi je, da se moraš v svojih mladih letih soočati s tako težkimi stvarmi kot je ločitev staršev, pa še vrstniki te zbadajo. Že samo zbadanje je dosti težko, kaj šele ostalo kar doživljaš ti. V hrano se zateka veliko ljudi, marsikdo poišče tolažbo v hrani, ali pa če je utrujen, če bi rad malo crkljanja, včasih, da pogoltnemo razna čustva ki so v nas. Se lahko v teh opisih najdeš tudi ti mogoče? Kaj tebi hrana prinese?
Praviš, da bi rada shujšala. Žal te moram razžalostiti, da različne diete ne bodo pomagale. Do neke mere že, vendar kot si že sama ugotovila, vse kar poješ potem dobiš nazaj. Problem je v tem, če se odrekamo eni hrani, imamo potem ravno po njej neznosno željo. Takoj, ko si jo spet dovolimo, je pojemo še več. Boljše bi bilo naučiti se jesti toliko kot telo potrebuje in vsega po malem. Je pa pri tem potrebna pomoč. Si med vsemi možnostmi hujšanja razmišljala skupaj z mami mogoče tudi o Stični? Veliko smo o tem že pisali na tem forumu, se pa lahko glede tega posvetuješ tudi z osebno zdravnico.
Vendar pa bi ti predlagala še nekaj. Ločitev je težek udarec za odraslega, za otroka je še toliko močnejši, ker se ti naenkrat podre svet, ki si ga poznala. Praviš, da imate v družini veliko problemov. Mislim, da vse to močno vpliva nate. Dobro bi bilo, da bi šla k nekomu na pogovor, k psihologu ali psihoterapevtu, lahko v vašem domačem kraju, v zdravstvenem domu. Verjamem, da ti ni lahko prehajati od očeta k mami in spet nazaj k očetu,… vse to vpliva nate in še mnogo več. Včasih so najbrž stvari o katerih se ne moreš pogovoriti z očetom ali mamo, včasih se ne moreš z nobenim od njiju. Psiholog bi ti lahko pri tem pomagal. Pomagal bi ti tudi pogledati kaj lahko narediš zase, da ti bo lažje zaradi zbadanja vrstnikov, kako lahko zaupaš vase, sebi, se postaviš zase,… Včasih starši nimajo vseh odgovorov, včasih nam jih ne morejo dati. Vendar so ljudje, ki ti lahko pri tem pomagajo.
Upam, da bo zate kmalu spet posijal sonček. vse dobro ti želim,

Tatjana

Jaz bi pa samo uprašala kk bi se naj znebila podbradka ko je taka sramota. Stara pa sem 17 let. Pa pri nas v družini imajo vsi malo podbradka razen očeta ko je suh ko prekla. Pa sem poskušala s hujšanjem pa sm kar shujšala sam podbradek mam pa še kar. Starši so mi pa tudi rekli da je lahko tudi vzrok ščitnica ker imam težave s ščitnico. Ali je mogoče ščitnica vzrok? Pa še za liposukcijo da ti odtranijo podbradek sm mal brsakla po netu sam je zelo drago. Ampak nekak bi se ga mogla znebit drugače ne bom dobila nobenega fanta.

Jaz bi pa samo uprašala kk bi se naj znebila podbradka ko je taka sramota. Stara pa sem 17 let. Pa pri nas v družini imajo vsi malo podbradka razen očeta ko je suh ko prekla. Pa sem poskušala s hujšanjem pa sm kar shujšala sam podbradek mam pa še kar. Starši so mi pa tudi rekli da je lahko tudi vzrok ščitnica ker imam težave s ščitnico sam za ščitnico nevem če bi blo ker ščitnica ni pod bradi. Ali je mogoče ščitnica vzrok? Pa še za liposukcijo da ti odtranijo podbradek sm mal brsakla po netu sam je zelo drago. Ampak nekak bi se ga mogla znebit drugače ne bom dobila nobenega fanta.

Draga Leila,

včasih podbradek dobimo kadar se zredimo, imajo ga pa tudi suhi ljudje. To je veliko odvsino od genov, kaj podedujemo v družini, seveda pa je lahko razlog tudi drugje. Najbolje bi bilo, da preveriš pri osebnem zdravniku ali zdravnici kaj ona meni o liposukciji in ali je lahko podbradek tudi posledica ščitnice. Vprašaj zdravnika kaj ti svetuje. Liposukcije ne svetujem. Bi rekla, da si premlada zanjo, pa prej se je treba prepričat, če sploh je to res takšna stvar za odstranit. Ker takšen poseg ni lahek za telo in ne ga jemat kakor, da bo rešil vse probleme.
Prej bi rekla, da naredi kaj več za svojo samopodobo. Nauči se imeti rada sebe. Si kdaj brala knjigo Čar samozavesti? Ti jo toplo priporočam. Praviš, da se bojiš, da ne boš dobila fanta. Fant, ki te ne sprejema takšno kot si in za kogar bi se morala spreminjati te ni vreden. Je pa bolj pomembno, da ti sprejemaš sebe, kar se pa trenutno ne. Poskusi najprej s pogovorom pri zdravniku glede tvojih vprašanj, potem pa raziskuj dalje. V vsakem primeru delaj na svoji samopodobi – s pomočjo knjig, delavnic za osebnostno rast, tudi s pogovorom s kom, ki ti je blizu.

lp

Tatjana

pozdravljeni.
kmalu bom stara 14 let in imam problem z trebuhom in stegni.
veliko nasvetov in predlogov sem že našla vendar še vedno nobenih rezultatov.
zelo rada da bi moj trebuh izgledal bolje in bolj raven saj poleti ne maram nosit kopalk v javnosti. najbolj pa me motijo moja stegna. tudi domači in zdravnik se strinjajo da so moja stegna dokaj debela in povrh vsega izgleda zelo grdo. rada nosim kratke hlače, vendar skoraj nikoli v javnosti. veliko telovadim, vsak dan in kmalu začnem z plesom. z mojo prehrano sem se začela ukvarjati pred dobrim mesecem, in sicer na dan zaužijem veliko vode in ne jem mastne hrane. moji obroki so normalni ampak nikakor ne morem zjutraj pojesti zajtrka. seveda se bom probala navaditi ampak sem že poskušala in nikakor ne gre.
zelo rada bi imela lepši trebuh in stegna zato prosim za vaš odgovor in pomoč
najlepša hvala,
Tamara

Draga Tamara,

vsako telo je unikatno in se oblikuje drugače. Delno na to vplivajo geni, s telovadbo in gibanjem pa lahko prispevamo bolj k zdravemu počutju kot lepemu videzu. Sicer veliko ljudi telovadbo uporablja za oblikovanje telesa, vendar je to napačno. Telo siliti v nekaj česar ne mara, le zato, da bi izgledal v skladu z našimi željami ni dobro. Dejstvo je, da lahko sicer dosežemo nek približek našim željam z oblikovanjem telesa skozi telovadbo, vendar le približek. Kar pomeni, da ne boš zadovoljna s seboj tudi, če ti uspe priti do trebuščka, ki si ga želiš. Poleg tega se še razvijaš in ni smiselno, da bi se trudila spreminjati nekaj kar se bo spreminjalo še samo po sebi. NEKAJ MALEGA LAHKO STORIMO S PREHRANO, TELOVADBO, MASAŽO, VENDAR JE VELIK DEL REŠITVE TUDI V TEM, DA SPREJMEMO SVOJE TELO, poleg tega pa bomo le s tem resnično zadovoljni.
TUDI TREBUH SE V ODRAŠČANJU IN ODRASLI DOBI NEKOLIKO IZBOČI – REDKOKDO IMA RAVEN TREBUH. PA TUDI TEKOM DNEVA SE SPREMNIJA OBLIKA, KAJTI KO SE NAJEMO, SE ŠE NEKOLiKO VEČ IZBOČI, ALI PA KO SMO NAPIHNJENI, ALI KO IMAMO MENSTURACIJO… Najboljši nasvet, ki ti ga lahko dam je poslušaj svoje telo – kaj ti paše jesti, ti paše napor ali je to preveč za telo, pa ignoriraš sporočila, ki ti jih pošilja. Dejstvo je, da je rešitev v uravnoteženem gibanju in pravilni prehrani – kar pomeni, da si dovoliš jesti vse-tudi sladkarije vendar zmerno in toliko kot telesu paše.

NA KRATKO BI REKLA, REDNO GIBANJE, DA SE UČVRSTIJO NOGE, SICER PA ZDRAVA URAVNOTEŽENA PREHRANA Z DOVOLJ TEKOČINE IN SEVEDA POGUM, da sprejmeš svoje telo takšno kot je. Dela zate, skušaj ga ceniti in spoštovati.

Predlagam ti, da prebereš knjigo Prehrana od Anite Naik, ki opisuje med drugim tudi kaj je razlog, da so naša telesa takšna kot so in kaj glede tega lahko naredimo sami.

Zaupaj svojemu telesu in imej ga rada. Hvaležno ti bo.

Vse dobro,

Tatjana

tukaj sem prebral, da ločevalna diet ni primerna za hujšanje:

http://www.popolnapostava.com/locevalna-dieta-resitev-za-kratek-cas/[/url]

kaj menite?

Pozdravljeni Andrej B.,

na splošno velja, da do povečane telesne teže pride zaradi vnosa prevelike količine hrane v telo, ki je telo ne potrebuje oz. ne more porabiti in zato teža narašča. Če zraven še ni dovolj gibanja in jemo v glavnem hrano, ki redi ( hitra hrana, sladice, vmesni obroki, grickanje pred TV,…) ali jemo preveč, ni problem pridobiti na teži.

Sama nisem zagovornik diet, temveč zdravega načina hranjenja, kjer zaužijemo vse kar našemu telesu odgovorja – vendar tako, da dnevno poskrbimo za vnos vseh hranilnih snovi, ki jih potrebujemo (beljakovine, OH, maščobe, vitamini, minerali, zelenjava, sadje, tudi sladkor – vendar v manjših količinah).

Problem je tudi v tem, da ljudje posegamo po hrani ker skušamo z njo zadovoljiti potrebe, ki jih drugače nimamo zadovoljenih – pa če se tega zavemo ali ne.

Tako, da bi rekla hujšanje ja, če je to potrebno, vendar na način, da ne stradamo telesa in ne odvzemamo hranilnih snovi, ki jih telo dnevno potrebuje. V kombinaciji z dnevnim gibanjem, vendar tako, da prisluhnemo kaj naše telo v nekem trenutku potrebuje.

LP

Tatjana