LOČEVALNA DIETA
Spoštovani!
Hčerka je stara dobrih 15 let in kar pomnim ima preveliko težo. Najmanj 25% sedajnje teže bi morala izgubiti, pa še nebi imela idealne, bi pa bila zadovoljiva.
Poskušala sem že marsikaj, od rednega gibanja (ni imela posebne volje) do obiskovanja delavnic o zdravem prehranjevanju (spet, brez neke volje). Pri vseh teh poskusih, se je na začetku zagnala in kazala veliko zanimanje, ki pa je po tednu ali dveh uplahnelo in vse je bilo potrebno dosegati z rahlim “prisiljevanjem”.
Sedaj pa je prišla na idejo, da bo z ločevalno dieto shujšala 20 kg v 2 ali 3 mesecih. Seveda se je zagnala, tako kot pri drugih poskusih. Tokrat pa je nekoliko drugače. Kot najstnica seveda doma nikogar ne posluša, poleg tega pa ima zunanjo močno podporo, zato verjamem, da bo dalj časa vztrajala pri takem nezdravem načinu prehranjevanja. Ko uspeha ne bo, ali vsaj ne bo tak, kot bi si ona želela, pa bomo seveda glavni krivci za njen neuspeh, domači, ki je v tej dieti nismo podprli.
Tisto, kar pa me pri vsem najbolj skrbi je Vaše mnenje o tej dieti. Koliko je resnično zdrava, kaj pomeni, če zauživa beljakovine le vsaki četrti dan, kaj pomeni, če je en dan sadni dan in drugega ne je … kaj pomeni taka dieta pri 15 let stari deklici, ki, čeprav je prenehala rasti, se ji telo še vedno razvija?
Hvala za Vaša mnenja in odgovore in lep dan,
Meta
Pozdravljeni gospa Meta,
vaša hči je očitno res nezadovoljna s svojim telesom. Želi si hitrih rešitev in posledično meni, da ji bodo pri izgubi kg pomagale diete. Izgubiti 20 kg v 2-3 mesecih je preveč. Hujšanje je uspešno takrat, kadar gre počasi. Namen tega je še vedno jesti vse hranilne snovi in postopoma obržati težo, ki jo bo telo imelo tudi, ko se s hujšanjem preneha.
Diete res niso zdrave, hkrati pa ne delujejo. Ne delujejo zato, ker oseba po končani dieti dobi dosti hitro težo nazaj.
Napisali ste, da ste že marsikaj poskusili – razne delavnice, gibanje,… Dobro je, da jo podpirate na splošno, vendar je prav, da ji postavite meje – kar se trudite početi. Nič niste naredili narobe, ker jo v tej dieti niste podprli.
15 letno dekle ne glede na to, da več ne raste še se razvija. Vendar verjamem, da imate realen pogled na njeno težo. V primeru, da je dobro, da izgubi težo že zaradi zdravja je najbolje, da jo na primeren način.
Skušajte se z njo pogovoriti. Poiščite miren prostor, primeren čas, da ne bo nobenih motenj (da boste imele obe čas, vaju nihče ne bo motil, ne bo telefonov, vdorov v sobo). Povejte ji, da ji želite povedati nekaj pomembnega. Razložite ji, da razumete, da se v svoji koži ne počuti dobro, da si ni všeč takšna kot je in da sprejemate to, da bi rada shujšala (razumela sem, da jo v tem podpirate). Razložite ji kaj se lahko zgodi, če je hujšanje prehitro in kam lahko to pripelje, če gre predaleč (npr., da se ji povrne teža, če jo bo na hitro izgubila; da je pomembno, da pogleda ali je njeno nezadovoljstvo do sebe, res odraz zgolj in edino le od njene teže -ali tudi od česa drugega; da ne bo šla predaleč in hotel vedno nižjo težo). Poudarite, da ji stojite ob strani in da ste ji pripravljeni pomagati pri hujšanju. Da diete, ki jo je izbrala sama, ne podpirate zato, ker ni primerna zanjo in njeno telo, ne zato, ker ne bi želeli, da ne shujša. Vprašajte jo kaj rabi od vas, kako ji lahko pomagate? Ponudite ji, da bi šli skupaj pogledati še kakšen drug program za hujšanje – npr. šola zdravega hujšanja, ki ga imajo v nekaterih zdravstvenih domovih, ali pa, da se vključi v program Centra za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični preko napotnice osebnega zdravnika. Če niste prepričani ali bi vaš otrok moral shujšati se lahko glede tega posvetujete tudi z zdravnikom otroka.
Vprašajte jo kaj si želi ona, kako se vidi, počuti ob tej temi, kdaj ji je še posebej težko?Za koliko ona ocenjuje, da bi morala shujšati?
Mogoče ji lahko ponudite v branje kakšno knjigo, npr. Prehrana od Anite Naik, ki je napisana za mladostnike in mladostnice. V njej je navedeno kar nekaj zgodb oz. vprašanj, ki se jih sprašujejo mladi in potem odgovori strokovnjakov.
Seveda je vprašanje kako je do teže, ki jo ima prišlo – je jedla preveč? Kaj, kdaj, koliko in ali še sedaj tudi? Mogoče bi ji lahko predlagali tudi knjigo Ne kaj ješ, kaj te žene da ješ. Sicer je napisana bolj v smeri motenj hranjenja, ji pa lahko odpre marsikatero vprašanje o njej sami.
Predvsem pa ji skušajte dati to kar ji že dajete – ljubezen, podporo in razumevanje.
Dobro je tudi, da ne spremnijate zaradi nje svojih vzorcev hranjenja. Mladi se zgledujejo po svojih starših, če se tega zavedajo ali ne. Starši so vzori svojim otrokom v marsičem.
Srečno,
Tatjana
Spoštovani!
Tudi sam sem trpela zaradi prevelike telesne teže.Takrat sem se odločila za ločevalno dieto in moram povedat,da je to ena izmed najboljših diet.Takrat sem izgubila v treh mesecih 25 kg, brez kakršnekoli telovadbe.Pila sem normalno kavo z natrenom in mlekom vedno.
To pa pojasnjujem zato, ker je moj sinek star 5 let in trpi za preveliko telesno težo in izvajamo to pri njem…To je super dieta …nikoli ni lačen, kontrolira ga osebna zdravnica in ne more verjet…Samo živila mu kombiniram in to je to…res se splača potrudit in na to dieto se pol navadi vsa družina…mi se vsi počutimo odlično, imamo več energije in več prostega časa, saj prej smo samo razmišlali o hrani in kaj bomo jedli, sedaj tega več ni, ker ni potrebno nekih prilog ampak samo 90 dni ločujemo živila.
Pozdravljeni Nataša,
me veseli, da imate drugačno in dobro izkušnjo s to dieto. Vi opisujete, da ste imeli pri tem tudi podporo osebnega zdravnika in enako jo ima vaš sin. To je nekoliko drugače. V večini primerov se zgodi, da se osebe obrnejo na diete, ker si želijo hitrih rešitev. Kot posledica le teh so potem na novo pridobljeni kg, ki se lahko še povečajo.
Kadar izvajamo diete ob spremljanju zdravnika to vsekakor poteka drugače. Vpliva pa na vsakega posameznika drugače. Naša telesa so različna in ravno tako njihov odziv na diete. Seveda je to odvisno tudi od nas.
Pri dietah je pomembno, da oseba dobi vse hranilne snovi v telo in v tolikšni meri, da ni zaradi diete lačna. Ponavadi je obratno.
V primeru, da ob odločitvi za dieto iz razlogov prekomerne teže sodeluje tudi osebni zdravnik – je to najboljša možnost.
Tatjana
zivjo!!jaz rabim vaso pomoc!!!stara sem 15 let visoka sem 158cm tezka pa 63-64kg! vetm da sem predebela in bi rada shujsala najmanj 10kg!
veliko diet imam…in sm z eno zacela pa mi ni šlo ravno dobro in sem prekinila z dieto.ne da se mi vozt s kolesom ali pa tečt…vem da je to slabo sm eni prabijo da sm premalada za diete in da lahko zbolim…mene je strah pa me zanima ce je to res!!
prosim pomagahte mi!!
lep pozdrav! roberta
Živjo Roberta,
strinjam se, da si premlada za shujševalne diete – tvoje telo se še razvija in vso hrano, ki jo dobi porabi za rast in razvoj celic. Sedaj se boš šele začela oblikovati. Mogoče ti bo več glede tega pomagala knjiga, ki jo je napisala Anita Naik – Prehrana je naslov. Govori o tem kaj se s telesom dogaja v obdobju odraščanja in odgovarja na vprašanja mladih tvoje starosti glede diet in podobnih stvari.
V tej starosti ti diete resnično lahko škodujejo, zlasti, če greš predaleč in shujšaš preveč. Tekom let boš še zrasla, saj rasteš nekje vse do 19 leta in če boš že sedaj zmanjševala obroke in se odpovedovala hrani, lahko nastopijo razne posledice (npr. slabokrvnost, omedlevice, izguba menstruacije-če bi imela res majhne obroke pa tudi krhkost kosti). Dejsto je, da če imamo dnevno 5 obrokov in jemo toliko kot porabimo ni potrebno diet – veliko bolje je, da obrdžiš redno prehrano in greš malo telovadit, vsaj 3x na teden -je zdravo, pa še jedla boš lahko vse, brez da bi se čemur odrekala. Diete tudi niso čudežne -shujšaš le z res hudim odrekanjem pri večini od njih in potem dobiš vse nazaj, še več kg kot si jih imela prej.
Če res misliš, da si predebela, pa je bolje, da se o tem posvetuješ s svojim osebnim zdravnikom, ki ti lahko pomaga narediti načrt kako zgubiti kg na zdrav način, da ne bo to škodljivo za tvoje telo.
Vendar kot sem rekla, se meni tvoja teža ne zdi previsoka, zrastla boš še, in tvoje telo se bo še spreminjalo-komaj začetek te poti je, boš videla. Najtežje pri odraščanju je vklopiti potrpežljivost. Vendar je ravno to potrebno.
Predlagam ti tudi knijigo Čar samozavesti od Susan jeffers, mogoče boš našla v njej kaj zase.
Ne odrekaj se hrani, odrekanje lahko vodi v resne posledice – npr. v motnje hranjenja. Raje se začni gibati, in pa jej toliko, da boš sita, da boš imela dovolj moči in energije za vsakodnevne obveznosti.
LP
Tatjana
Pozdravljeni!
Stara sem 17,5 let – visoka 171 cm in tehtan 83kg.
Čeprav mi vsi govorijo da nisem ‘debela’, ampak malo bolj ‘močna’.. mi ne da miru.
Že več let se borim s svojo telesno težo, pa mi nekako ne uspeva.
Od malega sem se ukvarjala z različnimi športi, pa ni zaleglo – vedno sem imela 10kg min. preveč. Ker sem bila še mlajša, se nismo toliko ukvarjali z odvečnimi kilogrami – vsi so bili mnjenja, da bom po vsej vrjetnosti v puberteti sama začela izgubljati težo.
Na leto sem se zredila 10kg ali več, vse do 15 leta.
Poleg tega nihče v družini ni debel.
Okrog mojih 14, sta se ločila starša. Takrat sem opustila vse športe, in se od takrat dalje dejansko ne gibljem več.
Nato je nastopila srednja šola.. zaradi natrpanega urnika, in vseh ostalih dejavnosti preprosto nisem našla časa niti več za spanje, kaj šele za šport.
V tem času sva s mamo poskusili tudi ločevalno dieto.. katere sva se držali slaba 2 meseca.
Moram reči da kljub temu da se nisem gibala, sem izgubila cc. 6 kg.
Vendar sem nato vse skupaj opustila, ker sem preveč začela pogrešati ‘konkretno hrano’ – to so za mene sendviči.
Nisem sladkosneda, sladkarij sploh ne jem – nikoli jih nisem. Ne jem niti ti. ‘fast food-a’. Pa tudi večerjam se trudim odpovedati.
Prišel je čas ko sem se zelo zdredila, pa se tega nisi zavedala nisem.
Imela sem 96kg – še pred letom in pol.
Nato sem v slabih 3 mesecih shujšala 15kg – brez gibanja.
V bistvu sem stradala – živela sem od enormnih količin vode, in pomarančnega soka, oreščkov (mandljev), kave z mlakom in sladkorjem, ter cigaretov.
Bila sem res vesela, vendar to ni trajalo dolgo. Po 3 mesecih sem bila tako izčrpana da preprosto nisem zmogla več. Telo ni dobilo dovolj energije, da bi normalno funkcionirala.
Od takrat pa do danes sem pridobila dobre 3 kg.
In to težo sedaj tudi držim.
Vendar se ne počutim dobro. Imam tudi probleme s kožo.. vendar samo na obrazu (akne itd.) – že od nekdaj.
Trudim se jih znebiti pa ne gre. Bila sem že pri dermatologu in osebni zdravnici, redno uporabljam različne pilinge, vsako dnevno si čistim obraz zjutraj in zvečer, skrbim da je vedno dovolj navlažen.. pa ne pomaga. Dejstvo je, da brez pudra ne grem nikamor – kar je zelo neprijetno.
Čeprav mi fant in vsi ostali govorijo da ni tako grozno, vem da je.. še nihče me ni videl brez pudra razen domačih, ker se sramujem svoje kože.
Vem da na to lahko vpliva tudi hrana.. vendar kolikor vem, mastna – ki pa je NE jem, in ne vem več kako si naj pomagam.. mi lahko vi pomagate?
Vem tudi da imam težave s prenajedanjem.
Ne bruham ali kaj podobnega.. enostavno jem preveč. Ne čutim kdaj sem sita – in bilokomu to povem, se smeji da to ni res. Vendar dejansko je tako.
Ponavadi premalo pijem, in čez dan nimam časa jesti – že zaradi šole. Ko po pridem domov pa so me ‘sam oči’ in bi pojedla vse kar vidim. In to je to – največja napaka, da se enkrat dnevno najem do onemoglosti.
Vem da sem polna problemov, vendar prosim za odg.
Nočem se zdrediti..
Nevem več kako začeti.. kako naj si sestavim jedilnik?
Kje naj poiščem pomoč za prenajedanje?
Prosim za čim več informacij, hvala!
Otrok v materinem telesu potrebuje vse hranilne snovi in čim več energije za zdrav uspešen razvoj. Kakršnakoli dieta v tem obdobju ni priporočljiva. O tem kako motnje hrnajenja vplivajo na nosečnost si lahko prebereš tudi na spletni strani ženske svetovalnice. Vendar ponavljam, ne se spuščati v nobeno dieto ali ločevanje hrane med nosečnostjo, ker to lahko negativno vpliva na razvoj ploda. Priporočam tudi posvet pri splošnem zdravniku ali ginekologu, vsekakor pa ne nosečnosti, dokler motnje še trrajajo, ker je to lahko preveliko breme tako za mater kot otroka – stiska ob spremebah telesa je lahko velika že če ni težav s hrano, kadar pa so, pa je to še bolj ogrožujoče. Če pa že pride do tega pa priporočam spremljanje terapevta skozi celo nosečnost, da lahko oseba svoje stiske podeli z nekom. Vendar je v končni fazi še vedno vse odvisno od osebe same, kaj bo upoštevala in kaj ne.
LP
Tatjana
lep pozdrav.
sem stara 15 let. nimam ravno groznih problemov s prekomerno težo, ampak imam pravzaprav en problem ki me zelo obremenjuje.
in sicer s trebuščkom. .ta me zelooo moti.
treniram ples tri krat na teden.
in sedaj sem se odločila, da bi izgubila nekaj kg. in predvsem trebušček.. visoka sem 159 cm in imam 57 kg,
začela sem tako, da ne jem NEzdrave prehrane, npr. fast-food, sladkarij, čipsov, paštet in podobnega.
nekaj časa nisem jedla zajtrka, kar vem da je velika napaka. ampak ne zato ker sem na ta način želela izgubit težo ampak zato, ker mi zjutraj ni pasalo jesti ker je bilo prezgodaj,
to sem zdaj spremenila. in jem vsako jutro.
odločila sem se, da bom jedla večerjo izključno pred 19.30.
in da bi izgubila trebušček, delam trebušnjake in druge vaje za trebušne mišice skoraj usak dan.
me pa zanima, če lahko na ta način, brez posebnih diet, samo z zdravo prehrano izgubim težo-
in če mi bodo vaje za trebuh res kaj pomagale??
od sebe ne zahtevam preveč, se pravi da bi nevem koliko shujšala, ampak imam res veliko željo izgubit trebuh.
tako da bi prosila za kak nasvet kako se ga znebiti. pa še kak nasvet za zdravo večerjo.
najlepša hvala.
lep pozdrav.
Hm, zunanji videz moti večino deklet v tvoji starosti. Vse pohvale, da si vpeljala med obroke nazaj zajtrk. Je res najpomembnejši obrok dneva in za izgubo trebuščka ni rešitev spuščanje obrokov. Nekaj je dejstvo. Le 1% vseh žensk na svetu ima tako postavo po naravi, da ima raven trebuh. In to je pri njih določeno že v genih. Pri marsikomu se čez leta odraščanja postava preoblikuje in ni podobnosti med zunanjim videzom , ko je osebas stara npr. 12 ali 18 let, čahko tudi več. Hočem ti povedati, da si v razvojnem obdobju komaj na začetku. Spremembe tvojega telesa so se šele dobro začele. V katero smer bodo šle ne moreš vedeti – tega nihče ne more. S spremembami mislim tudi rast, poraščenost po telesu, prodibavnje oblin, pa ne samo prsi, temveč tudi bokov in riti, vse to je normalen razvojni proces, ki se pri tebi šele dogaja.
Delno lahko vplviaš na zunanj izgled s telovadbo – npr. z gibanjem se oblikujejo mišice in čvrstost telesa. Vendar, če imaš gensko predispozicijo takšno, da boš imela širše boke jih boš pač imela. Hočem ti povedati, da bi bilo dobro, da poleg telovadbe delaš tudi na svoji samopodobi – na sprejemanju sebe. Se vključiš v kakšno delavncio za izboljšanje samopodobe ali si prebereš kakšno knjigo na to temo. Priporočam ti za začetek od Anita Naik – Prehrana je naslov knjige. Opisuje kaj se v obdobju odraščanja, ki mu rečemo “puberteta” dogaja s telesi deklet in je posvečena le dekletom in njihovim vprašanjem glede telesa. poglej si jo.
Kar se tiče telovadbe in trebušnjakov jih seveda lahko izvajaš. Na kakšen način da bo učinkovito ne vem ravno – mogoče če se priključiš k vadbi pilatesa – ta je izredno dobra za krepitev telesa in mišic, in pa tudi umirjena, pripomore pri uravnavanju stresa. Vendar pozor. Nikakor to ne pomeni, da zmnajšaš svoje obroke ali jih celo spuščaš. Tvoje telo bo še raslo in se razvijalo, hrano, ki jo dobiva potrebuej za lasten razvoj. Pomanjakanje hrane – bolj natančno katere izmed hranilnih snovi, lahko pripelje do resnih posledic – npr. izgube menstruacije, izgube občutka lakoti in sitosti, slabokrvnost, krhkosti kosti, izpadanja las,…. – če greš predaleč z izpuščanjem obrokov. Verjetno msiliš, da je hrana ki si jo navedla, kot so čipsi, smokiji ipd. krivi za tvoj trebušček – vendar pogosto ni problem v tej hrani, ampak v tem koliko te hrane poješ. Če ješ preveč – se pravi, da telo ne porabi vsega se začne nabirati teža. Vendar je to v obdobju odraščanja drugače. Marsikakšen nasvet boš dobila v omenjeni knjigi. Torej potrebuješ kombinacijo vsega. telovadba je priporočena vsaj 3x na teden po pol ure, vendar tudi vsi obroki, vse hranilne snovi in pa še delo na samopodobi, da se boš naučila imeti sebe rada samo zato, ker si to ti in ne zato, ker bi si želela biti takšna kot drugi. Kar se tega dela tiče, lahko pobrskaš na spletnih straneh mislim, da centra za mlade, ki izvajajo razne delavnice za krepitev samopodobe mladih. Si na vrhuncu svojega življenja, dogodivščine se ti komaj začenjajo. Diete niso rešiotev, da se boš ti počutila bolje ali da te bodo drugi sprejemali – rešitev je, da se naučiš ljubiti sebe zaradi sebe same, ne zato, kar drugi občudujejo pri tebi ali kar ti pri njih. Imej se rada takšno kot si.
Vse dobro.
Tatjana
pozdravljeni,
stara sem skoraj 15 let, visoka 158 (torej bolj majhne postave) in imam preveč kilogramov. torej moja teža je 73 kg. vem da beseda preveč ne bi ravno opisala take velike teže. torej rada bi shujšala vsaj za 10 kg, saj imamo letos valeto in bi rada imela ta dogodek v lepem spominu in ne kot obremenjevanje, saj drugi izgledajo lepše.
nočem imeti ravnega trebuščka in ne, nočem izgledati kot nevem kaka manikenka, rada bi še vseeno imela nekaj pravih oblin ampak seveda ne preveč kot sedaj.
na začetku je moja volja zelo močna, potem pa 3 dni pozneje pa že pozablam ko si pripravljam za jesti moje zastavljene cilje in se spomnim komaj takrat ko jem. moj občutek pa je grozen.
enkrat sem hotela izbruhati vso hrano ven, ker sem se preveč sovražila da sem taka ampak tega )hvala bogu ) nisem naredila saj vem kake posledice bi potem to pomenile. in tudi nočem tega delati, nikoli.
poskusila sem tudi da sem tekla, moram priznati pridobila sem si nekaj kondicije a kaj ko hodim sedaj v 9. razred in je učenja veliko, zasto sem tek kaj hitro opustila. moram pa še povedati da s tem ko sem tekla nisem izgubila niti kilograma…
nočem imeti več tega občutka da ko grem trgovino iščem bolj ohlapne majice saj hočem vse zakriti. neuspešno.
ko si oblačim majico v trgovini, se prvo gledam 2 minuti v ogledalo in si mislim nekaj moram ukreniti če ne bom imela že 80kg. a to so le misli.
torej imam veliko psihičnih razlogov zakaj hočem shujšati (nekateri, še hujši niso omenjeni)
zatorej bi rada z neko dieto zaključila poglavje “dvigovanje kilogramov” in odprla novo poglavje ” padanje kilogramov”
rada bi neko ločevalno dieto ( ali katerokoli drugo) ki me ne bi ovirala med učenjem
delavnice pa vsekakor odpadejo.
moram omeniti še to: zelo hitro se zredim, skoraj vsako leto za 4-7 kg…
nočem imeti težav z zdravjem, npr.: sladkorna , včasih me celo zelo močno zaboli pod prsi ali v bližini srca, kakor če bi mi nekdo iglo zapičil v tisto točko. skrbi me za zdravje in nočem tvegati življenja zaradi dobrega okusa neke hrane.
prosim pomagajte, da bo že enkrat konec te bitke
LP in najlepša hvala
Uf, si si pa zadala velik cilj in malo časa. Iz tvojega pisma ven, kar veje obupanost, vendar te želim pomiriti, da ni konec sveta in da je rešitev, vendar pa ne do začetka valete.
Poglej, valeto imate verjetno v mesecu maju, oz. najkasneje v emsecu juniju, če se ne motim. Do taktrat so slaba dva oz. trije meseci. Če boš v tem času naenkrat zgubila 10 kg kot si si zastavila končni cilj, se bo to poznalo na tvojem organizmu, telesu, prebavi, in posledice bodo. Iz pisma vidim, da razumeš da ni dobro vse početi za lepši videz in res bruhanje ni rešitev. Prepričanje namreč obstaja, da z bruhanjem izločimo hrano še preden se ta v telo vgradi, vendar to ne drži. Dejasnko izločiš hrano, ki si jo pojedel, vendar pa izločiš tudi vitamine, minerale, to slabo vpliva na sluznico in to ni rešitev za obdržanje telesne teže.
Glavno vprašanje je, kako naj se tega lotiš, da bi vsaj delno dosgla željeni učinek in na zdrav način izgubila odvečno težo. Pri tebi sem pomislila tudi, da mogoče kg, dobivaš zaradi kakšnih zdravstvenih težav. Kar dostikrat se zgodi, da je težava lahko v ščitnici, ki če nepravilno deluje prispeva h dvigovanju telesne teže in tudi k povečanemu apetitu. Pojdi to preverit k svojemu zdravniku. Če izključi težave s ščitnico, potem je problem res v prenajedanju. To pa lahko dolgoročno rešiš le na en način. In pri tem nobena dieta ni učinkovita in pravilna, potrebno je uvesti pravilno prehrano in pogledati kaj je v ozadju prenajedanja oz. potrebe po hrani. Največkrat so kakšne stvari s katerimi se zavestno ne moremo soočiti in jih tlačimo vase s hrano. Hrana potem postane rešilna bilka.
Praviš, da imaš veliko dela z učenjem. Zadnji letnih je res naporen osnovne šole in še vsi pritiski, ki jih sami vršimo nase, lastna pričakovanja ali pričakovanja drugih. Verjamem, da ti ni lahko. Koliko zaupaš svojemu osebnemu zdravniku? Bi se lahko z njim pogovorila o svojih težavah – da bi te on napiotil h komu naprej, ali pa se pri njem pozanimaj za vključitev v program zdravega hujšanja – mogoče celo Stično? Tam so ves čas na razpolago zdravniki, učiš se pravilnega načina prehrnajevanja in imaš tudi telovadbo, greš lahko med šolskim letom, ker je šola tam – resnično vprašaj pri osebnem zdravniku, če bi to bila varianta zate. Je najbolj zdrav način kako lahko izgubiš težo, pod zdravniškim nadzorom in jo tudi spremeniš. Vključijo tudi starše, da jih naučijo akko je potrebno kuhati ipd., da se potem po vrnitvi v domače okolje ne uniči ves napredek, ki se je tam pri njih dosegel.
Kaj meniš o tem?
Važno je, da veš, da nobenea dieta ni učinkovita. Najprej res izgubiš kg, ker dobesedno z dieto stradaš in se odpoveduješ nečemu kar imaš rada- poseldica je, da si tega potem še bolj želiš in poješ potem preveč. Po dieti je potem posledica spet ponovno pridobljeni kg. Seveda so diete učinkovite takrat, kadar jemo vse v zmernem načinu, kombiniramo skupaj s telovadbo in se neprenajedamo.
Verjemi lahko ti uspe. To je le ena izmed možnosti, vendar trenutno najbolj primerna, da boš dosegla težo, ki jo želiš, jo obdržala in pri tem ne zbolela, pa še naučila se boš kako jesti, da ne bi spet se zredila.
Resnično ti želim vse dobro. Važno je iskati srečo v sebi in zase, ne za druge.
Ob prvi priložnosti, ki jo boš iemla pa se le vključi v kakšno delavnico za dvigovanje samozavesti – trening asertivnosti npr., ali za izboljšanje samopodobe – Center za pomoč mlčadim je tudi ena izmed institucij na keter se lahko obrneš s svojimi težavami. Več o njih lahko poiščeš na spletu.
Lep pozdrav,
Tatjana Romih
Pravzaprav nobena dieta ni primerna. primerno prehranjevanje je, da ne jemo preveč, da jemo počasi, vsaj 30 x prežvečimo hrano v ustih, da jemo za mizo, in ne govorimo med hranjenjem. Lahko pred obrokom popiješ malo vode, npr. 1dcl, potem pa počasi ješ do prvega občutka sitosti, 5 obrokov na dan in da ješ ko si lačna, se pravi tudi zvečer je vsaj 2 h pred spanjem dobro jesti, če telo to potrebuje. Da imaš zajtrk reden, pa vmes za malico sadje ali kaj drugega kar ti pomaga zdržati do kosila, pa potem med ksoilom in zvečer spet malico. Lahko sicer poskusiš z ločevalno dieto, ne bi pa bilo slabo, da se pozanimaš v ZD za program zdravega hujšanja in tam imaš konkretna navodila kaj in kako jesti po spremstvom medicinskih sester in tudi v telovadbo te vključijo kar je dobro. Fajn je, da ješ vse kar si želiš, vendar v mejah – se pravi ne pojesti cele čokolade 100 g, ampak eno tablico na dan, npr. – samo kot priemr, ne pravim, da to počneš.
Upam, da sem ti kaj pomagala.
lp
Tatjana
Popolnoma identičen problem imam jaz (maščoba se mi nalaga predvsem in najbolj vidno na trebuhu, rokah in podbradku (ko sem imela res nekoliko preveč kg), tam, kjer bi se mi morala, pa žal ne … Pri hujšanju se najprej posušim v zadnjico in noge, kjer sem že tako ali tako suha. Pa sem daaaleč od visoke teže, imam 53 kg in 167 cm. Mislim, da gre za obliko postave in ta težava ostaja ne glede na to, ali imaš premalo, normalno ali preveč kg … Hujšaš in rediš se enakomerno po vsem telesu, oblika postave pa je genetsko pogojena. To je kar standard: tudi ženske s širkomi boki pri hujšanju ne dosežejo ozkih in jih najprej pobere v že tako suhljat del.
Mislim, da se stvar da omiliti z urejeno prehrano, čeprav – ne pričakuj postave v obliki peščene ure, to je nerealno. Je pa meni nekoliko pripomogla tudi kavitacija – ki je namenjena problematičnim delom. Vendar so vse to samo omilitve.
Kar se pa mojih izkušenj tiče: bolj kot enormno povečevanje telesne aktivnosti (s trebušnjaki dobiš kvečjemu mišice pod maščevjem) in enakega, bolj “sproščenega” prehranjevanja je meni pomagala preureditev prehrane (ki nikakor ni stadanje) in je trebušček res precej uplahnil … Najboljša je pa itak kombinacija obojega … Vendar je meni osebno boljša aerobna vadba (tek, kolesarjenje). Veliko jih priporoča tudi pilates. Pri prehranjevanju pa nimam nobenih posebnih diet: pojem ogromno zelenjave (izogibam pa se grahu, koruzi, fižolu) in sadja (predvsem jagod). Ne jem majoneze, sladkarij, salam, belega kruha, bele testenine in bel riž le občasno le občasno. Uporabljam olivno olje namesto sončničnega, puranje, piščančje meso (nikoli pohano) in jogurte. … itd itd.
Pozdravljene! Sem čisto nova, ki se je odločila spremeniti svoje prehranjevalne navade. Zelo rada bi se poslužila te diete, ampak sem neizkušena, lahko bi si sposodila knjigo in se ravnala po njej, ampak imam še en večji problem: sem vegeterijanka, stroga, 10 let. Ne jem niti rib. Nisem pa toliko pametna, da bi si sama znala sestavit ustrezno brezmesno ločevalno dieto.:shamed:
Ne vem, če je taka dieta sploh možna, ampak imam zelooo slabe prehranjevalne navade in bi jih res rada spremenila. Letos, ko sem bila pod velikim stresom, sem na široooko odprla vrata vsem možnim sladkarijam in pa velikim količinam hrane, kar se mi pa tudi že pozna na počutju. So bili časi, ko sem imela vsaj 10 kg preveč, pa sem potem (izredno nezdravo) shujšala 15kg in kilograme lepo držim že nekaj let, ampak z vso to nezdravo hrano, velikimi obroki, itd., se bojim, da bo moj vlak odpeljal na stare tire:shocked:
Torej bi prosila nekoga, če bi mi lahko napisal neki primer vegeterijanske ločevalne diete za en teden.
Hvala vsem in lep dan vam želim, ter ogromno stopljenih kilogramov 🙂
Ne podpiram diet za hujšanje, razen ko je to resnično potrebno. Ločevanlen diete so pač ene od “eksotičnih diet”, ki želijo ustvariti vtis, da “to pa bo magična in hitra rešitev”, da bom za večno lepa in suha in zdrava.
Lepo vas prosim, ne gre tako. Ne enostavno in ne lahko. Kot je že kolegica Tatjana predlagala, si preberite kjnigo Prehrana ali “Pravila kako normalno jesti”, v obeh knjigah boste malov eč zvedeli o tem, kaj vse vpliva na naš odnos do hrane in kako se lotiti sprememb,d a bodo konstruktivne in trajnejše.
Če ne lahko en teden pišemo o beverly hills dieti, potem grejpfrutovi, pa ločevalni, pa montinjakovi…. tega se pa tukaj ne bomo šli.
Ja, če vsekakor vztrajatae pri svoji odločitvi za ločevalno – pač pobrskajte po netu, ali knjigah, zagotovo piše kako je z vegetarijanci ali vegani – v smislu zamenjave beljakovin.
Drugače pa še 1x dodajam – raje ne, če se ne lotite problema bolj kompleksno…