Ločenci – nenormalna bitja:
Po moje: ali smo res tako nizkointeligentni, da ne spoznamo varanja dovolj zgodaj, da ne znamo ustaviti pijanca, preden pregloboko zabrede, da dovolimo drugo klafuto, da moški ne znajo uporabiti vsaj malo tiste nujnopotrebne romantike in jim potem ženke uidejo….? In še bi lahko naštevala. Jaz sem šele sedaj ugotovila, kako zabita (oprostite, ampak RES ne morem uporabiti drugega izraza) sem. Mož me je z dvema otrokoma zapustil zaradi ene kurvente iz službe. Odšla sem k staršem in mu pustila vso pohištvo, računalnik, avto, posteljnino, skratka vse razen oblačil. Osem mesecev mi ni plačeval preživnine, sedaj sem pa pristala na 35.000 SIT, kar se mu ob 160.000 SIT plače zdi še vedno ogromno. Ko mi je odvetnik svetoval 60.000 SIT preživnine, se je pa skoraj zjokal. Aja, naj omenim, da sem trenutno na borzi. In sedaj se sprašujem ali sem nora jaz, bodoči bivši mož sigurno ni (he, he), ali moj odvetnik….

Ja veš tudi jaz sem se spraševala isto, zakaj sem rabila toliko časa da sem se odločila da sem odšla. Po zelo dolgem razmišljanju pa sem prišla do zaključka, da določenih stvari ki sem jih videla, čutila itd. sploh nisem hotela videti, oz. sem se tolažila: saj bo bolje, ampak nikoli ni bilo bolje, vsak dan slabše. Tolažila sem se moram potrpeti zaradi otrok, ampak to je bila zelo slaba tolažba. Sedaj pa nosim jaz posledice, po 23 letih zakona sem pobrala samo moje osebno perilo in šla živet v podnajemniško stanovanje. Morala sem začeti vse od začetka. Še žlice nisem imela ko sem odšla od njega. Tudi jaz sem pustila vse kar sva ustvarila (bolj jaz kot on), ampak sedaj po 6 letih se komaj pobiram, vendar zaupanja domoških pa še sedaj nimam, včasih se sprašujem ali sem sploh še normalna ali ne. Pa nisem zaprt človek, ampak moški svet je zame trenutno velik tabu in skrivalnica, ki se ga nikakor ne morem otresti. V glavi imam stavek: vsi moški so isti, pa čeprav v podzavesti vem da ni tako, poznam može ki so zelo dobri, skrbni itd. ampak pri meni je pač še vedno to v glavi. Zato te zelo razumem kako je s tabo. Daj času čas in tudi zate bo posijalo sonce, boš videla.

Lep dan ti želim!

Ne, Duda, zame ne bo posijalo sonce, zato ker sem sama zavestno nadse zgrnila temne oblake. Se mi zdi, da se prav trudim, da bi moje življenje bilo na čimvečjem dnu in se smilim sama sebi… Tisti kanček dobre volje, ki mi je še ostal pa vlagam v energijo, da otrokom očeta slikam v najlepši luči, čeprav bi najraje na ves glas zakričala, kakšen debil je njun oče!! Pa ne bom. Ker sem boljša od njega. Ker čutim, da če bom o njegovi novi bodoči ženi govorila vse najboljše, da bosta slej ko prej sama spoznala resnico in ne bom jaz na koncu tista “ta grda” ki jima ugasnem televizijo, ker je ura že pozna in mi potem zabrustita, da bosta odšla pač k atiju gledat TV, ampak, da bosta spoznala, da sem jaz tista, ki se bom do zadnjega žrtvovala zanju, ne pa tako kot on, ki včasih cel teden niti ne pokliče svojih otrok. Debil. Da ne govorim o tem, kako škrt je do njiju, ker je to tu gor že stalnica ( se oproščam vsem darežljivim očkotom)….Eh, škoda besed…..

Ne, nikakor nismo nenormalna bitja, ampak želeli smo, da bi bili srečni in ko enkrat uvidiš, da se nima smisla več trudit, je res najblje , da gremo!
Smo močna bitja! Ker, kar tako ostati sam, z otroci ni mačji kašelj! jaz pravim, da smo heroji in ne nenormalna bitja!
Srečno!

Bumbrka bodi vesela,da si se otresla nekoga,s katerim na takšen način bi težko živela normalno naprej.
Zdaj imaš priložnost začeti vse na novo,brez stare navlake.
Daj se znebi te negativne energije in je ne vlači za sabo naprej v svoje življenje,ker te bo samo ovirala v tvoji rasti.

Glede otrok in preživnine upam,da boš uredila,tako da bo prav.
Stila si njemu vse,sama pa boš tudi zmogla,le če se boš hotela postaviti na noge.Ne bo lahko,boš pa vsaj vedela pri čem si in da ti ne more več škodovati,kot ti je sedaj.

Oprosti, ampak ime si si dala kar pravo. Ne strinjam se,da si vse pustila, kaj res nimaš malo več samospoštovanja? Kaj misliš, da ti bo hvaležen? Smejal se ti bo! S tem , ko si vse pustila njemu, si prikrajšala svoje otroke, saj boš morala vse začeti znova , kar pomeni odrekanje marsičemu tudi otrokom, ker pač ne boš imela, ker boš morala kupiti vse na novo. Če te je on zapustil, ne vem zakaj si se ti z otrokoma odselila in zopet oprosti ampak odvetnik je predlagal 60.000 preživnine, ti pa si pristala na 35.000, ker se je on skoraj zjokal. Spravi se v red in poskrbi, da dobiš delež, ki ti pripada pri vsem. Upam, da se nisi že odrekla vsemu. Če bi bila sama, bi te še nekako razumela, vendar imaš dva otroka in nimaš pravice se kujat in iz nekega ponosa ne zahtevat kar ti po vseh zakonih pripada. Začni malo razmišljat zdravo in trezno. Življenje je včasih kruto, vendar ni prav, da ne pomisliš tudi malo za naprej (otroci, šola, preživetje…) Malo je to tudi zato, ker si kar odšla k svojim staršem. Ampak verjemi, to je le začasen izhod v sili. Nekega dne se boš morala postaviti na svoje noge.

Ampak tisto, da se najprej zaletavaš z glavo v zid in se na koncu počutiš kot največji norec, pa zelo drži v veliko primerov. In ta občutek je ubijajoč. Ja sebe začneš sovražit..ja kaj sem pustila da si briše noge vame??!!!. Ta občutek je po mojem najhujši. In če kdo iznajde “obliž” za to….

…………………. da moški ne znajo uporabiti vsaj malo tiste nujnopotrebne romantike in jim potem ženke uidejo….?

Hm, si se morda vprašala ali si ti naredila dovolj………..

…………… Mož me je z dvema otrokoma zapustil zaradi ene kurvente iz službe………………

Tudi tukaj ti postavljam vprašanje, kdo si in s kakšno pravico tako govoriš o nekomu na tak vulgaren način?!?!?!? Daj se malo zberi!!!!!

………….Odšla sem k staršem ……….

Bodi vesela, da si imela kam oditi in pomisli na vse tiste ki nimajo te možnosti!!!!

………… Aja, naj omenim, da sem trenutno na borzi. ………………………

In na koncu nasvet, pretvori vso svojo negativno energijo v pozitivo, posveti se otrokoma in namesto da si tako negativna si začni iskati zaposlitev. Verjemi mi veliko bolje se boš počutila kot pa da posedaš doma in se jeziš na svojega bivšega ki ves ta čas verjetno maximalno uživa.

Vsem vam povem, da ste zelo močna bitja, ki so bila sposobna oditi od moških, in se, čeprav z muko, odrekanjem in trplljenjem, znova postavile na pravo pot. Vsa pohvala in z glavo pokonci naprej!! Svetujem vam lahko, da si preberete katero izmed knjig Dr. Sanje Rozman, izjemne terapevtke, ki je pomagala že marsikomu. Srečno!

Maša

Brez zamere,Masa,knjige Sanje Rozman znamo na pamet-tiste iz prvih vrstic tvojega posta.Tako se ponavadi začne razmišljanje,z prebiranjem literature,kakršno piše dr.Rozmanova.Potlej pa voz zdrvi-mirnejšemu življenju naproti.
Lp

Smejka, ko clovek trpi, potrebuje le razumevanje in tolazilne besede. Vsekakor pa ne kola po glavi.
Ce sem se taka dama, je zenska, ki je odsla s kurbinim sinom, tudi zame, ki sem graciozno bitje, kurba. To so besede sovrastva, ki nam pomagajo, da odpustimo/ da pustimo, da gre iz nasega sistema…..

Tada,

če imaš otroke, sina le glej, da ne bo tudi on enkrat kurbin sin! Malce razmisli o svojih besedah! V njih ni nič gracioznega še manj pa damskega. Včasih ne izbira razum ampak srce.

lep pozdrav

Tudi jaz sem med vami. Ne enkrat, celo dvakrat sem šla na to pot.
Prvič po 13 letih, ko sem pustila možu hišo, v kateri vsaj živijo otroci in ponosna sem bila, da sem se znebila pretepanja, preklinjanja. Toda zastrupil je odnos otrok do matere, posebno sina. Nikoli ni prebolel, da sem ga bila sposobna zapustiti, tudi oženil se ni več.
Drugič sem se poročila iz ljubezni in več kot 12 let sva se imela rada. Potem sem naredila napako, ko sem nabavila zlato prinašalko. Ta je speljala moža v drugo smer, vedno več se je družil s “črno vdovo”, vedno manj je bil doma. Kolikrat sem slišala pripombe, češ da to ni normalno prijateljevanje, seveda mi je vedno zanikal. Zadnji dve leti pa je postal tako nasilen, ne le do mene, ampak do polnoletnega sina, da sem morala klicati policijo. Čeprav sem v življenju imela dva moža, 3 otroke, sem v podnajemniški sobici, ki jo drago plačujem, pa imam vsaj internet. Po tem ko sem se preimenovala sem dobila idealno delo, ki mi prinaša veselje in vsaj za silo denarja. Prerodila sem se. Odšla sem iz hiše, v kateri živi polnoletni sin. Ta je čisto na robu z živci, ne morem nazaj, ker se spet bojim njegovega maščevanja, čeprav ga je sin prijavil, ker ga je davil. Zdaj se bom že drugič ločila. 14 dni po tistem ko sem se odselila se je on preselil k ljubici, s katero ni imel nič ( po njegovem). Delo z zdravilnimi energijami me je postavilo na noge, zdaj sem od doma 4 mesece. Sin je zelo obremenjen, vendar veva, da ja tako najbolje, imava se zelo rada. Nikoli ne bo spremenil odnosa do očeta, ki mu je rekel pankrt, otroku, ki je bil spočet iz čiste ljubezni. V 21 letih nisem nikoli mislila ne prevarala moža. Najbolj me boli to, da sem mu zaupala, v slepi veri, da me ne bo nikoli prevaral. Da je svojemu otroku odnesel hrano in hladilnika in jo nesel ljubici. Da odnaša stvari iz skupne hiše. Na srečo je hiša pisana name in vsi računi tudi. Ne ne bom se pustila več izigrati. Pa vendar se mi poraja upanje, da sem spoznala čudovitega prijatelja, nesrečnega človeka, ki mu je umrla soproga, ki je zlat oče in zelo podoben mojim ustvarjalnim ciljem. Preprost, pa vendar se v vsakem trenutku zavedam, da mi bo dal moč za ločitev in ne glede, kaj bova postala bova iskrena prijatelja. In ne nazadnje mi tudi otroci želijo, da končam to bedasto stanje in zaživim kot srečna mama in ženska. Imam 54 let in izgledam 10 manj. V meni se pretaka nova življenjska energija, ples , poslušam glasbo, spoznavam sebe in mislim na mojo sorodno dušico. Ostala sem zvesta otrokom, čeprav se bolj malo vidimo. Najmlajši je najbolj občutljiv in včasih se bojim da bo zaradi teh krutih razočaranj kaj storil.
Imam novo ime, porajam se kot nova ženska. Vem, da mi bo novo leto prineslo ločitev, tudi nov videz. In skoraj upam, da bom postala ljubljena ženska, če ne temu prijatelju pa nekomu, ki mi bo zelo blizu. V zadnjem letu sem doživela res spremembe, ki jih nisem pričakovala, pa vendar so mi vedeževalke vse to že napovedale, tudi to, da naj bi bil ta življenjski prijatelj za vse življenje.
JAZ SEM MAJHNA, NEZNATNA PA VENDAR POGUMNA IN ODLOČNA ŽIVETI TAKO KOT SI ZASLUŽIMO. VSE ŽENSKE SI ZASLUŽIMO LJUBEZEN ALI OD SVOJIH OTROK ALI PARTNERJEV. Kot mi je včeraj dejal sin: Mama, če te bo še kdo udaril ali žalil, bom jaz obračunal z njim. Ponosna sem vsaj na svoje otroke, čeprav so vsi trpeli zaradi teh polomij. A kot je rekla hčerka, mama ti si čudovita, le take osle si imela za može, da tega sploh niso videli.

KDO JE TOREJ JUNAK IN KDO BEDAK?

Dekleta, imejmo se rade in imejmo tudi pamet, da se odločamo tako kot je vredno našega dostojanstva.

Reneja si junak in ne bedak!
Imela si dolgo in trnovo pot,za katero pa upaš,da te pelje sreči naproti.Bravo!

A mi prosim poveš, pri kateri vedeževalki si bila?

Drugače pa čestitke za pokončno držo in veliko sreče v bodoče!

Zdravo reneja!

Zelo zanimivo te je bilo brati. Malo sem tudi sebe našla v tebi, ker sem imela podobne težave kot ti. Z bivšim možem sva se ločila po 11-tih letih zakona. Naredila sem konec, pretepanja, zmerjenja pijančevanja in še in še. Pred ločitvijo sem bila zelo krhka oseba, kako to, še danes ne vem kako. Ko sem dala prvič za ločitev in sva imela obravnavo točno za njegov rojstni dan, to obravnavo sem preklicala pa ne zaradi njegovega rojstnega dne, ampak enostavno zaradi tega, ker nisem bila dovolj močna, da stojim za svojimi besedami. Enostavno bila sem krhka ženska za ločitev in odhod od doma. Nato je zopet bilo nevzdržno in sem zopet podala vlogo za ločitev in zopet še 1x sem plačala odvetnika (kakšna mona sem bila a ne)?
Nato sva bila povabljena na obravnavo ravno na predbožični večer 24. decembra ob 15:30 uri. Zopet je bil tako čuden datum. Jokala sem se, ker mi je bilo hudo, da morava hoditi po sodiščih, ker bi lahko bila doma in bi pekla potico in ostale dobrote. Tako se mi pa ni dalo nič delati. Ne vem, naenkrat mi je prišlo v glavo naj bom odločna in se ločim. Tako, da sem se resnično odločila za ločitev 24. 12. Verjemi mi, da mi ni žal, pa je od tega že 7 let. Imava pa enega otroka, ki bo kmalu napolnila 18. let. Po ločitvi, cca. 1 leto sem si našla srodno dušo, ki me je razumel in me podpiral. Bila sem v katastrofalnih pufih, tako daleč sem prišla, da še za kruh skoraj ne bi imela. Sedanji mož mi je vse moje dolgove poravnal, ki sem mu neskončno hvaležna. Bivšemu možu sem pustila vse, z otrokom sva odšla z kovčkim v rokih. Odselila sem se k moji mami. Bivši sploh ni skrbel za otroka, ni se zanimal za njo, popolnoma nič. Za vse sem morala sama skrbeti, celo sem vračala od bivšega dolgove. Kakšna trapa sem bila. Sedaj se mi poraja po glavi kako sem lahko toliko dolgo zdržala z njim??? Če me vprašaš, ne VEM!
Ne vem zakaj sem tako dolgo trpela. V meni bo vedno ostalo zakaj? Zakaj, pa ne znam odgovoriti.
Mislim, da me je bilo strah samote. Ena plača, za otroka sem morala kupiti vse, službo sem imela 12km oddaljeno, morala sem za avto skrbeti, če sem se hotela peljati v službo, saj drugače ne bi mogla, ker ni prevoznega sredstva, do tam, kje sem bila zaposlena. Ni še vse to, bilo me je strah, ker sem plače prejela malo nič, ker sem bila vseskozi v bolniški, imela sem 9x operacij ginekoloških in 1x ortopedsko op. To me je naj bolj teplo, da se nisem mogla že prej ločiti. Mislim, da bo to to. Iskreno ti povem, da sem trpela kot kristus. Kdor si tega ne poskuša doživeti, ne more razumeti človeka. Nisem imela komu se pojamrati, tudi mami ne, ker ona je vseskozi govorila pa daj še malo potrpi, pa še malo itd. Ja, pa še malo, da bi me spravil še v norišnico. Sedaj sem si uredila na novo življenje in imava z sedanjim možem štiriletnega sina in se super ujameva, ampak nikoli ne bom rekla, da nikoli, ker nikoli ne veš kaj te čaka v življenju. Zaenkrat nama gre, za naprej bomo pa videli. Zaenkrat toliko, tebi pa želim vse naj boljše v življenju in oglasi se še kaj.
Lep pozdrav
Doroteja

Hvala za vzpodbudo. Res smo vse ženske junakinje in ne bedaki. Verjemite mi, da je za mano 54 let, 34 let zakona (prvič 13, drugič 21)-
Sploh ne vem več, kdaj sem vse to predelala. No glede vedeževalke, najprej mi je pred nekaj meseci to povedala prijateljica Stanka, ko sem jo spraševala za neko drugo osebo (prijatelja), oziroma preden sem tega človeka sploh spoznala, ko še nisem niti vedela, da se mi obeta nova ločitev. Dejala je, da se bom še enkrat poročila in to s človekom, ki bo celo mlajši od sedanjega moža (-10 let). Da bo človek verjetno vdovec ali bo imel otroka. Isto mi je povedala tudi moja prijateljica, ki se ljubiteljsko ukvarja s polaganjem kart. Sicer pa sem tudi sama vedeževalka (glej http://www.ladeja.si). Če seveda to želite prebrati. Je že tako, da sebi človek včasih težko pove resnico. Čaka pa me še ločitev in vem da ne bo prijetno. Toda vse to se splača, če vem, da sem se rešila poniževanja. Tudi tako bi bila svobodna, samo jaz, ki rada živim, plešem, z ogromno pozitivne energije z darom tolažbe in razumevanja. In upam, da bom čez kakšno leto lahko tudi zaživela s človekom, ki mi polni srce. Življenje je reka, ki teče vedno naprej. Vsem vam želim, da poslušate svoje srce, ne drugih. Za vsak strah je zdravilo: samozavest in ljubezen do sebe. Za vsak udarec se dobi palica, ki je mojega moža sedaj menda krepko udarila po žepu. Kazen za nasilje je od 150.000 – 300.000,00. Kar naj vas maltretirajo, se bodo že slej ko prej znašli na beraški palici. Dekleta, če se kaj slišimo, ali ne, vedno mislim, da je čas za spremembe. Kajti ženske nismo le mame ampak duhovno močnejše in plemenite. Imejmo se rade in potem nas bo tudi svet drugače videl.

Avtor: tada
Datum: 20-11-06 21:01

Smejka, ko clovek trpi, potrebuje le razumevanje in tolazilne besede. Vsekakor pa ne kola po glavi.
Ce sem se taka dama, je zenska, ki je odsla s kurbinim sinom, tudi zame, ki sem graciozno bitje, kurba. To so besede sovrastva, ki nam pomagajo, da odpustimo/ da pustimo, da gre iz nasega sistema…..

Ejjjjjjjj tada, daj sedaj ko je nekaj dni minilo preberi kaj si pravzaprav napisala. In ti naj bi bila dama in poleg vsega še graciozno bitje……..
c c c c c. Daj mi razloži kako so ti kadarkoli besede sovraštva pomagale da odpustiš. Si manj trpela…..ni potrebe da priznaš meni ampak priznaj sebi sovraštvo ti ni prineslo ničesar…….vsaj dobrega ne…….in na koncu samo še tale rek morda pa se le zamisliš in si priznaš da nimaš prav..
“Ljudje najbolj sovražijo tisto, čemur najbolj zavidajo” (Henry Louis MENCKEN)

Doroteja in Reneja dovolj sta pretrpeli in sem še jaz vesela,da je to na nek način za vama.Želim vama iskreno,da se imata lepo.
Doroteji je kmalu posijalo veliko sonce na obzorje njene duše,tebi Reneja pa še bo.To zagotovo,ker si močno želiš na novo zadihati.