Veliko sem brala in slišala o ljubosumnosti, njenih oblikah, vzrokih,…
Tudi sama sem nezaupljiva do ljudi. Še posebej do partnerja. Skupaj sva 6 let, imava 4 leta staro hčerkico. Živiva na svojem. Imava en problem, to so prepiri, ki jih podžge moja sitnoba. Priznam. Vem pa tudi zakaj prihaja do tega. Sem zelo obrmenjena tako s službo, otrokom, gospodinjskimi opravili. Moja vsakodnevna rutina je služba, po otroka, domov, kosilo, popoldan pa še sprehod z otrokom. Včasih se mu ljubi iti zraven , velikokrat pa tudi ne ker je preveč utrujen. Skoraj vsak dan pa gre po službi na pijačo (ne pride pijan ali sploh kaj pozno, samo čas pa vseeno gre). No in ko pride lepo domov, mu jaz spet začnem “težit”, da ne more mimo gostilne, če ga je spet peljal isti kolega (4 se vozijo skupaj, ampak je eden nasploh “težek tip”kiga ne prenesem),… Tu se potem spet začne. Velik prepir, kateremu sledi po teden ali več tišine in ločevanja postelje. Skrbi me ena stvar. Že zdaj je tako, da ne znava problema do konca rešit, skregava se, ne pogovoriva pa se o samem problemu, začne se z njegovim pikanjem in spuščanjem vicev, na koncu pa s sexom. Zavedam se da je to daleč od rešitve, ker potem znova naredi nekaj, kar me razpizdi.
Po drugi strani, pa če bi si bila bolj všeč, mogoče ne bi prišlo do tega. Sem bolj močne postave (bila sem v redu, ko me je spoznal), zato se ne počutim dobro v svoji koži, vedno si mislim, da bo pa že vzel katero boljšega izgleda. Ne vem no. Vem pa za vse tiste fore, ni važen izgled, važno je srce. Ampak ni res, da se moraš najprej sebe imet rad? Kako naj to dosežem. Mogoče potem ne bi bila tako nezaupljiva do njega? Kako izboljšat kvaliteto najinega odnosa?

Vojakinja, iz tovjega pisma sem razbral, da ne smeš biti samo mama in gospodinja, ampak moraš biti tudi ženska, ki da kaj nase. to pa pomeni, da bodo tako cunje kot posoda počali. včasih se je potrebno vlečt na kavč, ne govorim za moža on to še predobro počne, ampak ti.

V večini zakonov je ravno to največji problem, ker si mame ne znajo več vzeti čaa zase, to pa pomeni, da se zredijo, nikamor ne gredo, nič si ne kupijo, v glavnem ne naredijo nič zase, ker imajo tisti občutek, da morajo biti idealne mame in žene.

ker se med porodom spremenite, moški pa se včasih niti ne prilagodijo, je jasno, da pozabite na stanje pred nosečnostjo, saj traja 9 mesecev in nato še nadaljnih nekaj let. vedno pa to ugotovite, ko je že prepozno.

torej, naredi nekaj zase, sama si povedala kaj te moti, tvoja teža in da je to verjento tudi problem. Sami smo svoje sreče kovači, torej nauči in odloči se storiti nekaj zase. saj ne da bi delala sedaj popolnoma kontra, ampak počasi skoraj nevidno, najprej v svoji glavi.

Bodi predvsem potrpežljiva. Vsega vzemi po malem pa bo. nikar ne pretiravaj.

primož

Problem je v tem, da jaz dam kar dosti nase, ne da pa on nič name. Oz. kako se naj izrazim, nikoli mi ne izreče besed pohvale, ali če se lepo oblečem, ali pobarvam lase ali shujšam kakšno kilo. Nič ne opazi, ali pa že, samo ne da vedet. To me zelo moti, ne gre zato, da bi mi moral vsak dan govorit, kako me ima rad, kako sem lepa, kako dobro kosilo,…ipd. Gre za ujet pravi trenutek, ko bi mi še kako ugajalo, če bi mi kaj lepega rekel.
Včasih je znal biti pozoren,sedaj pa samo služba, gostilna, kavč in TV (kot tista fora od sodelavke, dedi samo jejo, smrčijo in prdijo).
Pa naj dela kar hoče, samo hočem da se posveti tudi nama. Je to kar zahtevam preveč?

Pa lp in lep dan še naprej.

Prvo kot prvo moraš vedet, da je odnos nekaj, kar je treba vsak dan znova oživljat. In naj se sliši še tako grdo… večina moških pričakuje, da bomo ljubice, mame ter gospodinje v enem.

Sama si rekla, da ti ni všeč, da si se zredila. Shujšaš potem. In shujšaj zase, ne zanj. Potem se boš počutila bolje sama in s tem boš avtomatično bolj zadovoljna in ni vrag, da se bo izboljšalo tudi vajino skupno življenje. Mislim, da je največja napaka, ki se lahko pripeti ta, da se zapustimo, misleč, saj zdej pa ga (jo) imam, imava otroka, zdej pa res ne bova šla narazen. In ne vlagamo nič več vase, niti ne v odnos, saj bo že sam fural. Narobe.

Če te moti, da te ne pohvali, da ničesar ne opazi, mu to povej. Pogovorita se, saj verjetno še ni prepozno.

Včasih ga lahko tudi samega pošlješ s tamalo na sprehod, ti pa medtem pomiješ posodo. Verjetno se bo izgovarjal, da je utrujen. Pa kar vztrajaj, v lepem tonu; “Dragi, ali bi šel z malo na sprehod, da bom jaz lahko v miru pomila. Zelo bi bila vesela.” “Ah, ne morem, sem utrujen…” “Vem, da si utrujen, ampak resnično bi mi pomagal. Ali bi naredil to zame?” “Bom drugič.” “Ali bi, prosim, to storil sedaj?” Pa brez jeze, nervoze in ukazovanja. Bodi prijazna. Če boš imela srečo, se boš lahko, ko boš pomila posodo, še malo odpočila.

Če pa se jeziš, se stvar samo še poslabša, ne pa izboljša. Vedno se bo začel braniti, če bo napaden. Svojo energijo bo torej dajal v ohranitev statusa quo, ne pa v razmišljanje in delovanje za spremembe.

Mislim, da bi morala še kaj narediti na sebi. Morda preberi knjigo: 5 jezikov ljubezni – ameriškega avtiorja in knjigo: 4 dogovori – mehiškega avtorja

Ori res krasen nasvet, naj vzame lavor mu umije noge in spije vodo, mogoče bo potem opazil ženo in otroka in se malo zamislil nad svojim obnašanjem.

Jaz mislim, da bo bolje, če se vzameš v roke in greš kam z hčerkico ven,
pusti deda naj si sam streže in uživa na kavču, vidve uživajta po svoje.

Zakaj si ne razdelita dela, da bosta potem se lahko posvetila eden drugemu?

Vzemita si čas zase! Dajta otroka v varstvo in pejta ven, kamor sta včasih hodila! Hočem reci: vzemita si čas zase, za odnos – še najbolj se stinjam s tajč či; odnos je živa zadeva! Mogoče ne bo takoj za, pa vendar vztrajaj, uporabi domišljijo! Ne dovoli, da te prvi mogoče neuspali poskusi zatrejo!
Za vaju gre!

shanti

A dela si pa ne delita? Naj gre on po otroka in popoldne na sprehod z njim. Ti valda moraš kuhati kosilo. Zdi se mi namreč, da je premalo zaposlen in pravzaprav niti ne ve kam bi se dal ter si s tem nehote pridela slabo voljo sebi in tebi.