LJUBOSUMNOST
To ,da otrok noče dati igrače nikomur je ena od razvojnih faz in je čisto normalna, drugo je če otrok teh in drugih posebnosti ne preraste.
Vsak otrok je malo ljubosumen, saj je imel prej mamo le zase, potem pa pride nekdo, ki jo rabi 24 ur dnevno in mu jemlje do sedaj le njegovo ( in malo očkovo) mamo.
Dokler niste še v tem položaju se ne obremenjujte, saj ne veste kako bo, nekateri otroci so ljubosumni ,vendar to hitro mine, pri drugih ne tako hitro.
Splošen nasvet- imejte radi oba, čim več skušajte prvega otroka vključiti v celotno dogajnje v zvezi z drugim otrokom, naj bo privilegiran, saj je starejši brat ali sestra. V dogajanje ga lahko vključitre že v nosečnosti, naj vam pomaga izbrati ime, kako oblačilce ,.itd.
Vsekakor je rojstvo drugega otroka velika sprememba tudi za mater, ne le za prvorojenca. Mene je zelo begalo, kako bo potem, kako bom delila vse skupaj, sedaj pa lahko z gotovostjo trdim, da je treba dati prednost in veljavo starejšemu. Se pravi, idealno bi bilo, da se ne dogaja nekih večjih sprememb tik pred porodom, npr. če je do sedaj spal s starši v isti sobi , da se ga preseli v drugo, rekoč, sedaj moramo pa za malega dojenčka prostor narediti. Ali pa da se ga da takrat v vrtec ,ker se bo čutil odrinjenega, da se mu je nekaj vzelo na račun dojenčka. Tiste matere, ki dojijo, se zelo pohvalijo, da imajo ob tem še vedno eno roko prosto, kar je nemogoče pri hranjenju s stekleničko, da z drugo roko obenem ljubkujejo starejšega, mu kažejo knjige, etc.
Torej čimmanj odrivanja od sebe, če je možno, naj ostane po rojstvu dojenčka doma, kolikor je to lahko naporno za mamo pa se zelo obrestuje, saj se prvorojenega lahko vključi pri negi na različne načine, se najde čas izključno zanj, ko dojenček spi, etc….
Dobro si je nekajkrat na teden vzeti po pol ure na dan iz samo z njim nekam oditi, ga npr. peljati v knjižnico, oditi z njim na sprehod ali na sladoled, tako, da se bo še vedno čutil glavnega.
Nikakor pa mu ne dati vedeti, da je sedaj on-ona že velik, da naj počaka, da ima dojenček prednost , da naj da mir, naj ne ropota, ker dojenček spi…kolikor je to težko, ko je mati utrujena ne le od poroda, ampak tudi od izziva dveh otrokov, ki oba hočeta 100% njeno pozornost, pa se uvidevnost in diplomatski pristop pri starejšem zelo obrestuje.
Po svetu se različno ravna s prvorojenci, mogoče jih pri nas v Sloveniji prevečkrat potiskamo v kot na račun dojenčka. Drugje sem opazila, da je prvorojeni ali starejši otrok v absolutni prednosti, če odmislimo nego in dojenje mlajšega. Morda bo včasih smiselno ležati zvečer v postelji z obema, enega se bo dojilo, drugemu pripovedovalo pravljico in ga božalo, dokler ne bo zaspal.
Ni najbolj enostavno tudi za mater, ko mora najti prostor za dva, a gre, brez skrbi. Vnaprej ni potrebno preveč projekcije strahov ,. ker se potem lahko res dogajajo samo črni scenariji.
Srečno!