Ljubosumje
Pozdravljeni.
Odločila sem se, da z vami delim mojo zgodbo. Sem bolestno ljubosumna 19 – letnica. Moj fant je nekaj let strejši od mene. S fantom sva skupaj skoraj 3 leta. Bil mi je prvi. Od začetka je bilo vse popolno. Ampak kmalu sem jaz začela kvariti in krhati najin odnos. Začutila sem potrebo po nezaupanju in mu pregledovala telefon, zgodovino na računalniku itd. Našla sem veliko pornografije in drugih žensk (vem, da to vsi gledajo) in me je zelo prizadelo. Tega si nisem mogla izbiti iz glave in še zdaj mu včasih pregledujem zgodovino. Seveda se skregam in mu rečem, da je konec, da je kurbir. Moj fant zaradi tega zelo trpi, velikokrat se je zjokal pred mojimi očmi, da ne gre več – vendar me ima preveč rad, da bi me pustil. Že od nekdaj imam zelo slabo samopodobo, ne cenim se in za skoraj vsako mislim, da je boljša in kaj moj fant vidi na meni. Enkrat je pripeljalo že tako daleč, da moj fant ni imel želje z mano hoditi v javnost, ker če je samo katero pogledal sem se skregala in mu to naprej metala cel mesec. Sama sem že čisto obupana, ker ne morem iz začaranega kroga. Moram reči, da mi fant zadnje čase ni posvečal veliko pozornosti, mogoče prav zaradi tega, ker sem zatežena in ga 24 ur na dan obtožujem nečesa, kar sploh ni kriv. Velikokrat si v glavi delam prizore, da se pogovarja z drugo v službi in gleda njene slike na facebooku in da kaj imata. Prosim pomagajte mi, včasih razmišljam, da bi končala svoje življenje, ker me to pošteno razjeda. Sploh ne morem živeti normalnega življenja, kot ostali. Če me ne pokliče takoj po službi, imam v glavi predstavo, da je v družbi druge in da jo osvaja (čeprav vem, da tega ne bi naredil) ampak glava pravi drugače. Velikokrat sva se že skregala in sem bila prav histerična in pred njem govorila, da se bom ubila. Vem njegovo facebook geslo in dnevno čekiram kaj počne. Sama sebe ne maram, ker to počnem ampak glava mi pravi, kot da bom našla kakšne dokaze, da piše in gleda druge. Zelo ljubosumna sem tudi, ko gleda pornografijo, to me strašno boli in mu mečem skos naprej, da naj kar tisto gleda, da ne bom več seksala z njim. Je zelo nesrečen zaradi mene. Jaz pa še bolj, ker si ne morem pomagati. Prosim za nasvet. Obupana.
Nezaupanje oziroma ljubosumje vedno skrha oziroma še poslabša nek odnos. Tega se je treba odučiti, če želimo odnos izboljšati.
Je pa to res nek začaran krog. Pogoj, da vanj padeš, je prav tako nizka samopodoba, saj imaš zaradi nje vedno občutek, da ti partner ne posveča dovolj pozornost. Partner to občuti in sam dobi občutek, da zate ni dovolj dober, zato lahko začne pozornost posvečati drugim (ženskam). Torej ni vedno kriv le “nemogoč” partner, kjer je ljubosumje, pa če tudi se nam zdi, da smo partnerja dobili pri “varanju”. Torej, delaj na samopodobi, samostojnosti. Išči stvari, ki te veselijo oziroma raziskuj, da take stvari najdeš. Le te ti dvigujejo samopodobo. Prav tako raziskuj svoj odnos z drugimi ljudmi in izboljšaj svoje pomanjkljivosti. Vse to gradi samopodobo.
Čisto takole ti povem. Malo je žensk, ki jih to odkritje ne bi prizadelo, kajti to kar on počne, je neke vrste varanje. Seveda ti bo dandanes malokdo to rekel, ampak bodo vsi tebe obdolžili, kako si grozna in tečna, ker mu najedaš zaradi pornografije.
Ampak v resnici te je s tem prizadel, ker se zavedaš, da se on lepo olajšuje nekako izven vajine zveze, na porničih. Počutiš se ponižano in izdano. A je tako? Vprašaj ga, če se lahko tudi ti greš zadovoljit kam drugam, ampak ker pornografije ne gledaš, boš se raje zadovoljila z moškim.
Vedi, če boš o tem spraševala ljudi kar tako, imajo že tako sprane možgane, da se tolažijo s tem kako “vsi to gledajo in je normalno”. Pa to sploh ni res, kajti poznam nekaj moških, ki tega ne počnejo in so mi tudi povedali, da jim je pornografija naravnost ogabna ali pa dolgočasna, saj jim zadovoljitev predstavlja samo živa ženska. So pa takšni moški v današnjem času že zelo redki, kajti pornografija se smatra kot nekaj zelo normalnega, nekaj kar mora biti in je nujna. Ne vem sicer, kako so naši predniki preživeli brez.
Je pa neizpodbitno dejstvo, da je vse to ustvarilo že mnogo kripljev, kateri sexualno z živo žensko sploh ne morejo več funkcionirat, ker se jim po domače ne dvigne več na kaj drugega, kot zgolj na pornografski dražljaj.
Priporočam ti, da stopiš v stik s kakšnim strokovnjakom in boš videla, da ti bo povedal kako je tvoj odziv povsem normalen, ker te je prizadelo. Popolnoma normalno je tudi, ker čutiš, kot čutiš.
Mogoče za začetek obišči forum Partnerska in družinska posvetovalnica, kjer jih je že nekaj pisalo o tem, lahko pa prav direktno nasloviš to temo na strokovnjake.
hoj.!
Sama sem imela iste probleme…..ampak sem se nekako sama tega morala rešit. sem obilnejše postave in sva z fantom nabavila fitnes napravo in trenirava skupaj. počutim se bolje. ampak vseeno tako kot je omenil britt5 se na tvju pojavijo tut pornografski posnetki in na računalniku. povem pa ti samo da če fantu neboš zaupala ga boš samo odbila res ne 500m stran od sebe ampak 5000km stran od sebe..upam da ti uspe če pa sama sabo nisi zadovojna pa sej veš naredi nekaj za to in se boš tudi bolje počutila.!
Za moje pojme pa je ljubosumje posledica posesivnosti, želje po posedovanju druge osebe, da si jo podrediš, narediš iz nje lutko, sužnja, to je hkrati znak nespoštovanja do nje, ne priznaš mu, da je svoja oseba s svojo pametjo, ki se ravna po svojih moralnih načelih in prepričanjih – ne verjameš, da jih ima in da so ta prepričanja solidna, saj če bi to verjel, ne bi bil ljubosumen in ne bi norel zaradi vsake sodelavke.
Zakaj fant še ostaja s tabo? Očitno ima zelo slabo samopodobo ali pa je totalno neizkušen in sploh ne ve, kaj pomeni ljubezen (tako kot tudi ti ne veš, ne kaj je ljubezen, ne kaj je spoštovanje človeka, ne kaj je zaupanje, ne kaj je prijateljstvo). Morda se mu zdi, da ne bo nikoli našel boljše – in je dejansko tudi ne bo (in si ljubosumna za brez veze). Jaz posesivnih, ljubosumnih ljudi nočem imeti niti za prijatelje in kolege, ker to niso okej ljudje.
Zamisli se nad sabo. Problem je v tebi. Pa ne neke slabe izkušnje, nezaupanje in bla bla ba. Glavni problem je, da ne znaš spoštovati drugih ljudi. Tebi se zdi, da si edino ti dobra, vsi drugi so pa slabiči, nemoralneži in varalice.
Mogoče se nad prijateljicami ne upaš tako izživljati, ker ti tega seveda ne bi dovolile in te ne bi ravno dolgo prenašale, razen kake uboge sive miške, ki je nihče drug ne mara in bi bila vesela, da ima vsaj eno prijateljico.
Mogoče so moje besede malo preostre, ne vem. Ampak tako gledam na ljubosumne ljudi. Ni to v redu, sploh ni v redu.
Jealousy is a poorly disguised need for power and control. Jealous people are tyrannical, controlling, domineering and completely insensitive to the impact of their actions on their partner. Are you getting a power trip off of this? Is the payoff that you keep your partner on a short leash and completely under your control?
Draga obupana19!
Iskreno sočustvujem s tabo! Sem bila nekaj časa nazaj v tvoji koži… od 19 do 24 leta (danes sem stara 29) sem bila v zvezi s svojim prvim fantom. Doživljala sem vse, kar opisuješ – ljubosumje, posesivnost, tudi grožnje s samomorom. Konstantno ubadanje kaj dela, s kom je, prepričanje, da me nima rad, da sem mu na zadnjem mestu (pa iskreno za te moje strahove ni bilo z njegove strani nobene realne podlage, res me je imel rad). Po eni strani, razumsko sem VEDELA, da je takšno vedenje nesprejemljivo in da si fant tega ne zasluži (noben človek si ne) in da ob tem trpi. Ampak takrat, ko me je preplavilo ljubosumje (in to trdim še danes, ko sem ven iz tega in zadeve vidim zelo jasno in z distance), se na nek način nisem mogla kontrolirati. Panika, strah, obup, močna praznina… vse to me je preplavljalo. In potem občutki krivde kakšna da sem, da sem hudobna, zavedanje, da se tako ne obnaša… Želim jasno napisati – to NE opraviči dejstva, da sem se tako vedla, takšno ravnanje resnično ni sprejemljivo do nikogar, želim le povedati, da vem, kako ti je…
Popolnoma te razumem in ti verjamem, ko praviš, da tudi ti tega nočeš, ne želiš in da ob tem tudi ti trpiš. Moje mnenje je, da to NI stvar razuma. Logika tu odpove. Tudi jaz sem se prepričevala, da ne smem biti takšna (to mi je bilo jasno kot beli dan), vendar se še kar nisem mogla kontrolirati. Ti pa z velikim veseljem iz prve roke povem, da se da tudi še tako hudo obliko ljubosumja in posesivnosti »pozdraviti« 🙂 Žal je to dolgotrajna pot… sama sem kar nekaj let bila v psihoterapevtskem procesu (to ne pomeni, da boš tudi ti mogla čez to, opisujem le, kako je bilo pri meni). Začelo pa se je z odločitvijo, da bom naredila vse, da se spremenim. Menim, da je takšno posesivno vedenje (spet govorim zase) bilo posledica neljubezni (ali veliko premalo ljubezni) s strani staršev, čustvena zloraba, zanemarjanje, posmeh, prezir, žaljivke (vse to v primarni družini).
Rešitev pa ni v tem, da se siliš spremeniti zaradi drugih in zaradi strahu, ker bi te zapustili. Spremembe se začnejo dogajati z globokim sprejemanjem sebe in svoje bolečine, osredotočenjem nase in zavedanjem, da si ti najpomembnejša v svojem življenju. In si tisto ljubezen (ki je morda nisi dobila doma) lahko daš le edino ti sama. Fant te seveda lahko ima rad, ne more (in tudi ni dolžan) pa ti dati tistega, kar morda nisi dobila od staršev (pa bi morala! Vsak otrok si zasluži brezpogojno ljubezen s strani staršev). Kot sem že napisala sem jaz s pomočjo psihoterapije začutila v sebi ljubezen do sebe in se sprejela – potem se je vse zložilo kot se mora. Danes v sebi čutim trdnost, umirjenost… v osnovi sem popolnoma druga oseba kot nekaj let nazaj. In imam se rada. O bolestnem ljubosumju in posesivnosti z moje strani ni ne duha ne sluha, pa tudi s strani drugih tega ne dopuščam. S tistim fantom nisva več skupaj, sva še v stikih kot znanca in mu želim vse najboljše v življenju.
Strinjam se s tem, kar je nekdo zgoraj napisal, da je problem v spoštovanju drugih. Bi pa šla še malo globlje – spoštovanje do drugih je možno le, če spoštujemo sebe. Kar pa je spet možno le, če se sprejemamo in ljubimo. Še enkrat – ne išči temeljnega občutka ljubezni pri fantu, ker karkoli bo naredil, ti tega on ne more dati. Sicer po eni strani razumem ljudi, ki menijo, da kako so ljubosumneži grozni… vendar ti jaz pišem zato, da ti podam izkušnjo iz prve roke 🙂 in da ti povem, da nisi grozna. Si vredna in zaslužiš si ljubezen! To, da se zavedaš stvari, ki jih počneš in da se želiš spremeniti je dober znak in pohvale vredno!
Vso srečo in veliko uspeha, predvsem pa ljubezni do same sebe ti želim!
Ključno v tej kači !
Vse ostalo je samo logična posledica tega vzroka.[/quote]
Po vsej verjetnosti je pri marsikomu res tako. A nikakor to ne velja na splošno in za vse.
Prihajam iz zelo ljubeče družine, brez kakršnihkoli zlorab in tudi vse do trenutka, ko sem pri fantu odkrila podobne stvari, kot punca v tej temi, nisem bila niti pikico ljubosumna. Tudi pri nobenem od bivših fantov ljubosumja ni nikoli bilo.
Po odkritju je prišla na plano cela paleta čustev. Med njimi tudi močno ljubosumje.
Sama sem odnos z njim prekinila, ker preprosto nisem šla preko tega kar je počel- ni bila samo pornografija. Mi je tudi terapevt lepo povedal, da eni ljudje lahko to odpustijo ter še naprej živijo s tem človekom, eni pa ne moremo in tako pač je. Nismo vsi isti. Jaz sem bivšemu odpustila šele, ko sva se razšla. Ko sem ga pustila, je bilo kot da mi je padel kamen s srca in sem pričela na novo živeti.
Ni vedno potrebno imeti ne vem kakšno slabo družinsko ozadje, da ima človek takšno reakcijo, kot sva ju imeli z avtorico. Edino problem vidim v tem, da ona še vztraja s tem fantom, ki jo na nek način razvrednoti kot žensko s svojim početjem.
Toliko časa boš pritiskala nanj, da ne bo od njega nič več nič ostalo in te bo pustil. Si predstavljaš, da bi nad tabo nekdo izvajal takšen pritisk? Ta čas in voljo bi lahko posvetila sebi in začela delat na lastni samopodobi, mogoče celo podobi. Najdi si kakšen hobi in delaj na tem, da bo tvoje življenje bolj polno in zadovoljivo. Ni realno pričakovat od fanta, da bo skrbel za vse tvoje čustvene potrebe in se ti v celoti prilagodil.
Sicer pa slike so samo slike, dokler ni toliko v tem, da ovira njegovo življenje ali vajino spolnost, ni nič alarmantnega. Do svojih spolnih udov ima pa ja vsak pravico, a po novem človek niti mastrubirat ne sme, ker je v zvezi. Slike so pač gradivo, včasih so imeli pa revije.
Sicer pa, ko sem imela jaz ljubosumne izpade, me je prijatelj lepo vprašal, če resnično mislim, da s takim odnosom lahko karkoli preprečim.
Ljudje za varanje ne potrebujejo nobenega dovoljenja, niti jih neodobravanje ne bo odvrnilo.
Glede relacije do bivših -> mogoče nobenega izmed njih nisi imela tako “rada” kot zdajšnjega (lahko bi uporabil drug izraz, ampak nekdo lahko tudi to razbere) ali pa njihova dejanja niso bila tako raznolika, ponavljajoča in intenzivna kot od zdajšnjega (oz. bivšega).
Za to si potrebovala nasvet terapevta (da ti to pove) ? Se ti ne zdi, da je bilo to škoda denarja ?
Lahko je tudi (pre)dobro družinsko ozadje sprožitelj takšnega stanja (ker si bil prej “indoktriniran” s popolnoma drugačnimi vzorci glede na današnjo družbo). Namreč ko pa prideš v stik s trenutno realnostjo, je pa stres, ki se zgodi ob takšnem dogodku, lahko bistveno večji kot pa pri nekomu, ki je imel že od prej (v majhnih koncentracijah) podobne izkušnje.
Stvar tudi lastnih pričakovanj in privlačnosti cilja bi rekel (Vroom-ova motivacijska teorija drugače).
Edino glede intenzitete v odvisnosti od dobrega vs. slabega družinskega ozadja ne morem določiti. Torej ali bodo izpadi ljubosumja, tesnobe, itn. močnejši pri tistem iz slabega družinskega okolja ali pri tistem iz “solidnega”.
http://www.henrymakow.com/
Članka z naslovom “Hard Core Porn is Now the Norm” in
“Society is a Non-Stop Sex Orgy – Eye Witness”
Priporočam. 😐
Ljubosumje je itak privzgojen občutek. Ni treba, da se otrok čuti kakorkoli zlorabljenega zato, da ga občuti kasneje. Saj je o tem že veliko napisanega.
Pozdravljena,
mlada si, neizkušena, tvoj prvi fant je itd… nič nisi skos dala. Zato je to tko kot je. Če gleda pornografijo je lahko samo to da uživa v tem, se konc koncev jo samo gleda in to je to. Glejta jo skupaj, sej to počne veliko parov.
Ko se boš začela ceniti in boš samozavestna boš mogoče šla naprej in uživala v življenju in si nabrala še kaj izkušenj. Osredotoči se nase, na svoje cilje če jih imaš, naj se ne vrti vse okoli ljubosumja. Tudi jaz sem bila ljubosumna ko sem bila tvojih let, sedaj 20let kasneje, ti povem, da nič več, ker mu zaupam in on meni, pa tudi če gleda pornice se vsedem zraven in jih še jaz gledam, skupaj pokomentirava, se nasmejiva in greva naprej,ker vem da sem jaz njegova in on moj. lep dan