ljubosumje
Nekdo je ljubosumen,predvidevam,da si to ti.Ljubosumnost je seveda posledica strahu ali navezanosti-to pa lahko imenujemo tudi posesivnost.
Ljubosumje je posledica negativnega odnosa med dvema posameznikoma.
Gre za strah pred locitvijo ali izgubo partnerja.
Ponavadi,da tisti,ki so noro ljubosumni na svojega partnerja to tudi jasno pokazejo.
Njihovo obnasanje je neracionalno,nenormalno in odbijajoce.Ja,sedaj pa glej,da partner ne bo imel vsega dovolj in odsel tja,ker bo imel stike z bolj normalnimi ljudmi,kjer bo dobil ljubezen in svobodo,ki jo potrebuje.
Ljubosumje najveckrat nima nobene prave osnove,temvec je kot nek vzorec v umu.
Umetnost je biti skupaj in si dajati svobodo.Nihce ni lastnik svojega moza ali zene.Ko dosezes to raven,je kaj malo verjetno,da postanes sam svoj ujetnik vseh svojih strahov in blokad.
Taksno stanje je lahko tudi posledica enega od tvojih prejsnjih zivljenj in se ti je ta vzorec pojavil tudi v tem zivljenju.V umu je ostal spomin na izgubo svojega dragega v enem od prejsnjih zivljenj.
Upam,da nisem napisala kaj prevec!
Tudi jest sem bila ljubosumna. Bilo je boleče zame in zanj. Če ni dvignil telefona, ko sem ga klicala, je to pomenilo, da ravno sexa z drugo. Če je bil brez mene na pijači, mi je moral razlagati, katera punca je bila vse v lokalu ob istem času kot on in pol sem začela vanj drezati z neumestnimi vprašanji v stilu ljubosumnosti. Težila sem mu do nezavesti. Tudi za dva meseca nazaj.
Potem pa je prišel dan, ko me je moj partner prevaral z mojo prijateljico. Za to sva bila kriva oba. Bil je velik preobrat. Ugotovila sem, da če me bo želel prevarati, me tudi bo, neglede na to, če se jest postavljam na glavo. Mogoče še toliko prej, ker si bo moral vsaj pol ure odpočiti od mene. S prijateljico sem prekinila stike, z njem sem ostala v vezi. Pri meni si je pridobil plus točke, zato ker mi je sam od sebe povedal, da me je prevaral. Druga stvar je pa ta, da se zdaj zavedam, da nisem nedotakljiva in da moram s svojim partnerjem ravnati bolj spoštljivo.
Tebi bi rada rekla to, da imaš očitno vsaj nekaj lepij lastnosti, zaradi katerih je tvoj fant s teboj. Zavedaj se, da si fejst punca, da imaš svoje kvalitete in da nisi čisto nič slabša od drugih. Ljubosumna si zato, ker si premalo samozavestna, misliš da so druge boljše od tebe. Če bi bila za tvojega fanta kakšna punca boljša od tebe, bi šel z njo in ne bi zapravljal svojega življenja s tabo. Torej nehaj težit fantu, predvsem pa sama sebi, drugače si boš uničila lepa leta svojega življenja.
Poišči si partnerja, ki v tebi ne bo vzbujal občutka ljubosumja. Včasih imamo partnerja v katerega upravičeno dvomimo čeprav ni nobenega jasnega znaka, da nas vara. Izpademo smešni zaradi ljubosumja, če ga seveda kažemo. Če smo tiho pa zveza tudi nič ni vredna. Ljubosumje izvira iz naše nesigurnosti, ki nam jo nehote ali hote vzbuja nek partner. Sama sem bila nenehno ljubosumna in nesigurna samo ob enem partnerju. Nič mu nisem težila, videla sem da to ni zame in sem ga zapustila. Zdelo se mi je kot, da sem se rešila nočne more. Čez kako leto sem slučajno zvedela, da je imel v tistem obdobju dekle in to sploh nisem bila jaz! Od takrat naprej se vedno zanesem na svoj šesti čut. Ob partnerju se moram počutiti varno in zaželjeno.
Ljubosumje je samo posledica naše nesamozavesti.
Če si samozavesten, potem nisi ljubosumen, saj se zavedaš, da si v redu in da ne moreš biti prevaran. Če pa te partner vseeno prevara, potem pa s svojo samozavestjo premagaš tudi to, saj veš, da si sposoben dobiti boljšega partnerja….
Govorim iz lastnih izkušenj, bil sem zelo ljubosumee, čeprav sem ji zaupal. a v vsakem tipu sem videl konkurenco, zato sem ji utrujal. In na koncu sem jo izgubil…
ne, bojim se, da je moje ljubosumje preraslo meje “zdrave” ljubosumnosti in že meji na bolestno. opažam, da sem zelo posesivna in vsake toliko časa se obnašam, kot da me je zapustil razum. zato se tudi obračam na ta forum, da pa mogoče le dobim kakšen konkreten pameten nasvet, kako se spoprijeti s to težavo. nekako se mi zdi, da tudi, če partnerja zamenjam, moj odnos ne bo drugačen. torej, ali obstaja kakšna delavnica, literatura, tudi kakšen shrink, samo, da razrešim nastalo situacijo.
Draga Tejčkatol!
V vašem pismu zaznavam iskreno željo po tem, da bi pri sebi v zvezi z ljubosumjem nekaj spremenili. Cenim vašo pripravljenost za osebno rast in upam, da bo kaj od napisanega koristno in uporabno. Mislim tudi, da je vaš občutek glede ljubosumja in tega, da se vaš odnos ne bo spremenil, če zamenjate partnerja, pravilen.
Očitno je ljubosumje trenutno vaš največji življenjski izziv. Za ljubosumjem se v resnici skriva strah pred izgubo ljubezni osebe, ki je za nas pomembna. Prvi korak je gotovo, da sprejmete svoje čustveno stanje, da se ne borite z njim, temveč ga poizkušate vzeti kot del sebe, ki vam sicer ni všeč, pa vendar je vaš. To seveda ne pomeni, da bo ljubosumje vodilo vaše življenje. Če le gre, poizkusite z zavedanjem in samoopazovanjem: ko se ljubosumje pojavi, ga ne odrivajte (potlačujte) in tudi ne pustite, da vas preplavi in da vodi vaše ravnanje. Poskušajte svojo pozornost s področja trebuha (kjer je na energijski ravni izvor oz. sedež čustev) dvigniti v področju čela (tu je na energijski ravni področje večje zbranosti, ki je povezano z našim razumom) in se ljubosumja zavedajte: da je, da obstaja. Na ta način lahko vzpostavite distanco do njega: obstajate vi, ki se zaveda ljubosumja, in obstaja vaše ljubosumje. V pomoč vam bo tudi dihanje: predstavljajte si, kako z vsakih izdihom čustveni pritisk ljubosumja zapušča vaše telo, z vsakim vdihom pa v vas vstopata notranji mir in ravnovesje. Na ta način boste okrepili samozavedanje in postopoma dobili nadzor nad ljubosumjem. Ne bo več ono vodilo vašega življenja, temveč ga boste vi sami. Tudi sicer bi vam priporočil redno sproščanje, s katerim boste okrepili svoje notranje ravnovesje in tudi razumski pogled na življenje.
Skušajte tudi raziskati svoje ljubosumje: kaj je v ozadju njega, zakaj ste zares ljubosumni, česa se bojite? Vas je strah, da vas bo partner zapustil? Vas je strah, da boste ostali sami? Vas je strah zavrnitve? Lahko je v ozadju vašega ljubosumja in posesivnosti premajhno samozaupanje in nizek občutek lastne vrednosti. Zato delajte tudi na tem, da izboljšate svojo samopodobo, povečate samozavest in samospoštovanje.
Tudi sicer skušajte na svoje življenje gledati čim bolj skozi očala zdrave pameti in razuma. Četudi vam bo v zvezi z ljubosumjem na začetku to šlo težko, vztrajajte! Potrudite se dokončati misli in jih okrepiti. Svoj razum lahko okrepite s kakšno miselno aktivnostjo (branje, študij), poskušajte pa tudi z afirmacijami, ki delujejo kot močne misli podpore. Bodite pozorni tudi na svoj način razmišljanja, naj bo čim bolj “zdrav” in sčasoma bodo temu sledila tudi vaša čustva (s svojim načinom razmišljanja močno vplivamo na svojo duševnosti in čustvene odzive). V mislih tudi predvidite posledice, ki vam jih ljubosumno vedenje lahko prinese. Predstavljajte si, da ste še naprej tako ljubosumni. Kam vas bo to pripeljalo? Kako se boste počutili? Kako bo to vplivalo na partnerski odnos? Vprašajte se, ali hočete takšne posledice ali ne.
Razčistite tudi s svojo posesivnostjo. Ali mislite, da je partner vaša last? Ali mislite, da mora biti tak, kot vi želite? Ali mislite, da se mora obnašati tako, kot vi pričakujete? Izoblikujte si v glavi jasne predstave, da partner ni stvar, ki bi si jo lahko lastili, temveč človek s svojimi željami, hrepenenji in s svojo življenjsko potjo. Življenje vas je z njim zbližalo in prepletlo vajine poti, vendar sta še vedno (oz. naj bi bila) dve samostojni osebi, ki pa sta drug drugemu v oporo in se učita ljubečega sobivanja. Zato delajte na svoji čustveni stabilnosti in samostojnosti. Skušajte najti oporo in podporo tudi v sebi, v svojem pravem jazu, in ne bodite preveč čustveno odvisni od partnerja, ne bodite preveč “nalepljeni” nanj.
Lahko se s svojim ljubosumjem tudi “pogovarjate”. Predstavljajte si ga kot zgoščeno energijsko polje v sebi, lahko ga v svoji domišljiji tudi vidite in ga v mislih povprašate, zakaj je v vas in kakšna je njegova vloga. Naj vam da tudi kakšen nasvet, kako želi, da z njim ravnate. Takšen pogovor s svojim čustvom sami sicer težje izpeljemo, če pa nas nekdo vodi in usmerja, so lahko prepoznanja zelo zanimiva in poučna. V Šoli čustvene inteligence se na takšen način “pogovarjamo” s svojimi strahovi in izkušnje udeležencev so večinoma zelo dobre.
V knjigi Od čustvene inteligence do modrosti srca vam v branje priporočam članka “Ljubosumje – sebičnost ali ljubezen?” in “Strah malo drugače”. Tudi kakšen priročnik o razvoju partnerskih odnosov vam bo lahko v pomoč. Seveda pa je pomembno predvsem praktično delo na sebi. V Šoli čustvene inteligence se v okviru čustev seznanimo tudi z zavistjo in ljubosumjem, več časa pa posvetimo strahu, medsebojnim odnosom, zavedanju, sproščanju in samopodobi. Ker pa je v ozadju vašega ljubosumja lahko marsikaj (strahovi, slaba samopodoba, pomanjkanje občutka lastne vrednosti, pomanjkanje samozaupanja …), vam udeležbo v programu Šole čustvene inteligence vsekakor toplo priporočam.
Verjemite, da ste dovolj močni, da obvladate svoje ljubosumje!