SKupaj sva kakšnih 15 let. Imava otročka, dom, materialno sva relativno dobro preskrbljena, družijo naju načrti za prihodnost- kaj bova še postorila in uredila, da bomo na lepšem.
V bistvu nimava večjih težav, bolijo pa določena neskladja in to iz leta v leto bolj. Osnovno je to, da sem precej bolj izobražena kot on in imam dobro službo, kjer lepo zaslužim. Mož je fizični delavec. Na začetku sem to dejstvo- razliko v izobrazbi in ne v oskrbi z denarjem- kompenzirala s dejstvom, da je zelo bister in da zna narediti prav vse sam. Zadnja leta pa njegova pomanjkljiva izobrazba in miselnost, ki se je navzema v svojem delovnem okolju, postaja precej moteča. Iz te razlike izvira še, vsaj delno, njegova ljubosumnost- saj veste tisto- moja službena pot, delo popoldne, gibanje v krogih kravatkarjev ipd. Zato se zapiram vase, z njim se o svoji službi ne pogovarjam, odlašam do zadnjega trenutka, preden mu povem o naslednji službeni odsotnosti, kar je zelo slabo – tega se zavedam. Trudim se, da bi to spremnila, pa ne gre- njegova reakcija je bila namreč vedno vezana na ljubosumne , neumestne pripombe.
Zelo ga imam rada, to mu skušam večkrat pokazati, se prilagajam kolikor zmorem. On pa je skoraj obseden z menoj – res me ima rad, kar mi stalno govori, zato je ljubosumen na vse. Še na kolegice, ki mi včasih pošljejo kakšen e-mail. In potem sva v začaranem krogu- jaz ne govorim o službi, njega to moti in je jezen, ter posledično še bolj ljubosumen, jaz pa zato še manjkrat omenjam moje delo.
Glede zvestobe- moja služba je edino služba in dejansko nimam vzroka, de se ne bi normalno pogovarjala o njej.
Je pa že sam ugotovil, da sem v krogu skupnih prijateljev dosti bolj sproščena in zabavna, kot kadar sva sama.
Ali mi lahko kaj svetujete??
Hvala vam.
Marta

Težko bi vam kaj svetovala. Tako je ot ste napisali. Vaš mož ima hude manjvrednostne občutke, ker je vajina razlika v izobrazbi tako velika. Moški nasploh težko prenesejo, da je njihova žena bolj izobražena in da bolje zasluži kot oni. Le tisti, ki so zelo samozavestni s tem nimajo težav. Manjvrednostni občutki se kažejo v ljubosumnem vedenju, tako kot pri vašem možu. Taki možje si pogosto tudi domišljajo, da jih žena vara z drugim, čeprav nimajo zato nobene realne osnove. Vse je le posledica njihovih manjvrednostnih občutkov in nezaupanja vase. Vaša izobraženost, bi moralala biti možu spodbuda, da se tudi on izobražuje in nadaljuje šolanje. To pa je malo verjetno, če v petnajstih letih ni naredil ničesar.

Alenka B

Edino stvar, ki jo v zaradi vajine ljubezni še lahko narediš, je ta, da z uporabo svoje ženske modrosti možu pomagaš, da bo sam začel razvijati svojo samozavest oziroma odpravljati občutke manjvrednosti.

Kaj konkretno to pomeni, težko rečem, ker ne vem, kaj on rad počne, kakšni so njegova prepričanja in način življenja.

Težko rečem kaj uporabnega, res… Mogoče bi morala poiskati odgovor na vprašanje, kaj je v nastalem “šmornu” pozitivnega. Mogoče to, da te situacija sili v to, da se možu več posvetiš. Ti sama pa veš, ali sploh še imaš energijo za to. Verjamem, da si utrujena od stalnega “vlečenja” vajinega odnosa naprej.

Čeprav sem proti temu, da se v partnerstvu postavlja ultimate, bi bilo pa vseeno dobro, da možu poveš, da ti vajin odnos jemlje preveč energije in da tako ne moreš naprej. To mu poskusi povedati v obliki prošnje, ne v obliki zahteve.

Srečno!

Draga Marta !
Razmišljam kako pomagati vašemu soprogu, iz tega začaranega kroga in seveda vam! Niste napisali, ali imata otroke in koliko so stari??!! Če so otroci že večji, bi morebiti pomagalo to, da s soprogom najdeta kakšen skupen hobi, ki pa bi vključeval tudi izobraževanje. npr. vpišeta se v tečaj tujega jezika, računalniški tečaj ali kaj podobnega. Tam bosta skupaj, vzroka za ljubosumje ne bo, pa še o čem drugem se bosta pogovarjala.Soprogu lahko ( seveda precej okoli ovinkov) predlagate, da se vpiše na kakšno šolanje ob delu. pri tem poudarite vašo skrb, da bo kot fizični delavec vedno težje opravljal svoje delo in da bi si s šolanjem omogočil kakšno lažjo službo. v primeru, da se za kaj takšnega odloči, pa se boste morali prilagoditi tudi vi, saj bo večkrat odsoten od doma in marsikaj boste morali postoriti namesto njega.
Lep pozdrav!