Rabim nasvet.

S fantom sva skupaj leto in pol, ugotovila sem, da je zelo ljubosumen. Prišlo je celo do tega, da mu kakšno stvar kdaj zamolčim, delno povem. Poznam ga in točno vem, kako bi v kakšni situaciji kdaj reagiral, tako da informacije prihajajo do njega cenzurirane. Me pa to zelo mori, ker vem, da je drugače takšen moški, ki si ga želim že od nekdaj, pozoren, ljubeč, odgovoren, zelo dober seks imava, vse je v najlepšem redu, ko sva skupaj, ko pa ne je pa drugače. Sam se tega njegovega problema zaveda, ampak kaj naj narediva skupaj? Sem mu pripravljena pomagati, ampak ne vem kaj, ker vem da je to njegov problem. Strah me je, da bo najina veza počasi (iz moje strani) začela odmirati, tega si pa ne želim. Mogoče k kakšnemu psihiatru? Knjiga?

Lep pozdrav in že vnaprej hvala za odgovore.

Če vaš fant nima nobenega realnega vzroka za ljubosumje, potem gre za nezaupanje. Nezaupa vam, da mu boste zvesti, da boste ostali z njim ipd. Tudi, če mu to stalno dokazujete, nima nobenega smisla, niti učinka, ker on predvsem ne zaupa sam sebi. Ne zaupa sebi kot moškemu, da je sposoben zadovoljiti vaše, predvsem čustvene potrebe, da vas je sposoben obdržati. Zato je stalno na preži in napet, v vsakem moškem, ki vas pogleda vidi potencialnega kandidata s katerim ga lahko prevarate. Tako, kot ste že sami ugotovili, potreboval bi strokovno pomoč, če se želi tega znebiti.

Alenka B

Imela sem takega moža. Bilo je ponižujoče, nevzdržno… Sedaj sva razvezana.

No, pa je konec. Nisem več zdržala. Ni videl samo nevarnost v vsakem moškem, ampak si je tudi zmišljeval stvari, hotel je celo nadzirati moje misli (npr. če sem se kam zagledala, v tla, je mislil, da mislim na koga bivšega itd…). Pa sem delala napako, vem, ker sem ga non-stop prepričevala, da ga ljubim, da sem samo njegova, nikamor nisem šla ven, samo če je bilo nujno, npr. rojstni dnevi kolegic (pa še teh sem kar nekaj spustila), postala sem zamorjena, nedružabna, čisto nasprotje tistega, kar sem bila včasih, nasmejana, polna življenja. Najhuje pa je to, da ga ljubim bolj kot samo sebe in s takšnim občutkom v sebi sem tudi spakirala in šla. Naredilo se je tisto, česar se je najbolj bal, zgubil je mene. Rekel je, da je vedel, da bom nekoč šla, pa je imel prav. Pobiram se, vsak dan posebej preživim.

Lep pozdrav!