ljubimec ali mož?
oba imava družino, najina skrita veza traje že leto dni. pred časom sva prišla do spoznanja, da bo najina veze večno lahko tajna, saj noben od naju ne bo razdrel družine. ampak potem je za mano prišel šok. jaz vem, da bi zaradi njega takoj pustila moža,on pa žene nebi. poskušava naprej imeti normalen odnos ampak vem, da ni več tako kot prej. po eni strani bi prekinila vezo z ljubimcem in se čisto posvetila možu in poskušala rešiti zakon, ampak preprosto ne morem reči ljubimcu zbogom. koliko noči sem prejokala zaradi ljubimca,da se sama že sprašujem če sem normalna. pri svojih 35 sem se zaljubila kot najstnica. mož čuti da se nekaj dogaja ampak jaz vstrajam, da je z menoj vse v redu,čeprav ni. najraje bi opotovala nekam, čisto sama in razmislila o vsem. torej v ljubimca sem zaljubljena do moža čutim le navezanost. čeprav me ljubimec ima rad (vem,se mi ne dozdeva) skuša sedaj on svoja čustva brzdati do mene,ker je rekel ,da se jih je ustrašil. kaj naj naredim????
Nimas opravicila za svojo nezvestobo,ki traja in traja,na koncu,pa bi se rada,da bi tako ostalo,ceprav tvoj moz ni blentav in ze po enem letu sluti ,da ni vse tako kot bi moralo biti.
Ljubimec nima namena zapustiti svoje zene in morda ti tudi moz ne bi mogel odpustiti enoletnega varanja.Kaj bos storila,ce ostanes sama.Na dveh stolih sedeti ni varno,ker lahko vmes pades.
Mozu delas hudo krivico in prej ko si bos priznala,da tvoje pocetje ni hvale vredno,prej bo prisel cas,da nehas z varanjem,ker te to vodi v pogubo.
Varanje zelo boli in pomisli,kako bi se pocutila ti,ce bi bila 100% v svojega partnerja on pa bi te ze zelo lep cas varal za hrbtom.Pa se lazes mu.Kje je iskrenost,ki je temelj vsake zdrave zveze.
Pravis kaj naj naredis.Ljubimec te ima rad ,to baje ves,samo zene pa ne bo zapustil.Ves to jasno in glasno ,ker ti je to povedal,zato si ne delaj iluzij,ker koncno ne bos nikoli zares njegova.
Moj nasvet je preprost,ne mesaj stren in se drzi doma in svojega moza,ker mislim,da ga premalo cenis.
Pa res,imata kaj otrok,ce jih imata,je se vse toliko huje,ker potem si v brezvezno situacijo vkljucila tudi vajine potomce.
Proc z ljubimcem in vec vlaganja ljubezni v svojega moza ti zelim.
Ne bom ti moralizirala, ker enostavno je biti pameten in deliti ˝pametne˝nasvete. Vendar pametnih nasvetov v takšni situaciji ni.
Vem kako je če te zanesejo čustva, pa se jim lahko upiraš z vsemi štirimi, pa te še vseeno vleče tja kamor te ne bi smelo. Tako da ti ne morem dati nobenega nasveta kaj in kako naredi. Upam da boš naredila tako da boš srečna.
Živjo!
To je dobra ideja – pojdi sama nekam za štirinajst dni in v miru razmisli, kaj hočeš!
Možnosti so znane:
1. Večno skrivanje z ljubimcem in laganje možu, kar imaš zdaj (ni treba skoraj nič storiti)
2. mirno, a rahlo dolgočasno življenje ob možu (boš morala delati na tem, da zakon oživiš)
3. se ločiš in sama sebe pripraviš na začetek nove zveze (veliko dela z ločitvijo in dela na sebi, negotovost, ker ne veš, kako se bo odločil ljubimec)
4. se ločiš in zaživiš sama ne glede na ljubimca ali moža.
Lp
ampak po drugi strani,zakaj končati nekaj kar te osrečuje. če ga bom sedaj poklicala(ljubimca) in mu rekla,konec je ,bom zelo,zelo žalostna.
med nama je nekaj več, kot ljubimkanje, sva obenem tudi zelo dobra prijatelja,ki si veliko lahko zaupava. torej če izgubim ljubimca izgubim tud prijatla. ne morem pa biti samo prijateljica. in na koncu,kar me je pa najbolj strah. če ga jaz sedaj obvestim, da je konec imam občutek, da bi on to sprejel brez težav. nevem zakaj ampak tak občutek imam,takšen človek je.
ojoj,kako sem zabredla. groza!!!!!
“če ga jaz sedaj obvestim, da je konec imam občutek, da bi on to sprejel brez težav. nevem zakaj ampak tak občutek imam,takšen človek je.”
Evo, še enkrat si preberi, kar si napisala…. premisli…. si??? Aja, saj res… potrebuješ 14 dni, da razčistiš…. Ah, dej no… Iz tega stavka je popolnoma jasno, da se zavedaš, da te niti slučajno nima toliko rad, kot ti je verjetno zatrjeval… očitno je glavni problem v tem, da boš zelo prizadeta, ker se boš končno spustila na realna tla in ugotovila, da si mu bila za zabavo, da mu popestriš življenje. Ja, ego boli… Če ga ti pustiš, bo pač našel drugo…. Ja, vem, ni lahko tegale brati, ampak prej se boš sprijaznila, bolje bo…. Verjemi, če bi te res tako zelo ljubil in oh in sploh, sploh ne bi razmišljal, pustiti ženo ali ne, ampak bi vidva že veselo živela skupaj… Pa ne govorim kar na pamet, veš…. been there done that…
Se pa zavedam tudi tega, da je najlažje soliti pamet drugim, ampak ker sem glede teh stvari pometle pred svojim pragom, si upam….
Po moje se ni ustrasil svojih custev, ampak se je ustrasil tvojih…Do sedaj si mu bila samo zabava, sedaj si zelis nekaj vec in on na to ni pripravljen…Spominjas me nase, ko sem imela 18 let…Vprasaj se, zakaj si se odlocila za vse to. Kaj te vlece v to situacijo. Vem, da si mocno zelis ljubezni, ki je nisi dobila doma/po vsej verjetnosti od oceta/, vendar odgovor ne lezi v ljubimcu…
Samo moje mnenje. Zelim ti, da se najdes, srecno!
Draga Eva1!
Res je, kar pravite – zabredli ste, čustva se poigravajo z vami in vas premetavajo sem in tja. Verjemite mi, takšno početje vas ne bo pripeljalo ne do sreče, ne do prave ljubezni, po kateri hrepenite!
Pravite, da imate družino (torej moža in otroke) in jih varate že eno leto. Se vam zdi takšno vedenje sprejemljivo? Možu lažete, da je vse v redu. Vživite se, da bi bili vi v njegovi koži. Da imate moža, ki vas že eno leto vara z ljubico – kako bi se ob tem počutili? Bi se vam to zdelo pravično in ljubeče vedenje? Kaj pa partnerska zaveza možu?
Čim prej si vzemite čas za razmislek o sebi in svojem življenju! Skušajte se čim bolj odmakniti od celotne situacije in vprašajte svojo vest, kaj je prav, da storite.
Odločiti se morate za enega moškega – za moža ali ljubimca. Neetično je, da ste hkrati z dvema, saj se vam bo to slej ko prej vrnilo. Poznate rek: Kakor boš sejal, tako boš žel. Če varate, boste lahko tudi prevarani – življenje vam bo prineslo priložnost, da izkusite, kako je biti prevaran.
Morda pa je še bolje, da se do nadaljnega ne podajate več v resno zvezo, če niste spsobni vzdržati odgovornosti, ki jo odnos prinaša. Raje se posvetite sebi in svoji osebni rasti! Okrepite v sebi čustveno stabilnost in notranji mir!
Veliko resnične modrosti (“zdrave pameti”) vam želim!
Še tole: pravite, da ste v ljubimca zaljubljeni, do moža pa čutite le navezanost. Spomnite se, ali ste bili tudi v moža zaljubljeni! Kdaj je izginila ta zaljubljenost in kam je šla?
Vživite se, da se ločite od moža in ljubimec postane vaš novi mož. Ali mislite, da boste do konca svojih let zaljubljeni vanj? Zaljubljenost bo prav tako izginila in ostala bo le navezanost. Boste takrat poiskali novega ljubimca in novo opojno zaljubljenost? Kam vas bo takšno vedenje pripeljalo?
Razumem kako se počutite. Sama sem zabredla v situacijo podobno kot je vaša. Le da je moja skrivna veza trajala skoraj pol leta in nikakor nisem imela namena zapustiti moža. Zabredla sem in za to sem bila kriva sama. Iskala sem nekaj kar bi me “osrečevalo” vendar na koncu sreče ni bilo. Na koncu možu nisem mogla več iskreno pogledati v oči. Na koncu sem se vse bolj zavedala, da sem naredila največjo napako v življenju. Vendar sem za moje početje vedno in vedno iskala izgovore. Konec koncev pa je bila ta veza odraz moje slabe samozavesti in samospoštovanja. Iskala sem samopotrditev pri nekom drugem. Ja na začetku je do samopotrditve tudi prišlo, na koncu se je vse razblinilo. In vedno sem si govorila, da bom to končala, vendar kar ni in ni šlo. Ko sem pomislila, da bi bilo vsega tega konec, sem se videla takšno kot sem bila pred začetkom te veze. Torej nezadovoljna, nesamozavestna, večno slabe volje, totalno brez energije.
Potem sem se odločila in vse povedala možu. Ne znam vam povedati kako mi je bilo hudo. Šele takrat sem se resnično zavedala kaj sem pravzaprav storila. Do konca in najbolj nesramno sem prizadela nekoga, kateremu sem obljubila večno zvestobo. Prevaral in izdala človeka, ki me ljubi z vsem srcem, ki bi zame, najinega otroka in za najin zakon naredil vse. In šele takrat se mi je zdelo kot da sem pristala na zamlji. Ta čas z drugim se mi je zdel neskončno daleč. Ti trenutki z drugim so bili tako megleni in oviti v meglo, kot da bi skoraj pol leta funkcionirala v nekakšni pijanosti in zadetosti. Hvala bogu in možu, da me je potegnil iz te pijanosti.
Ostali smo skupaj. Mož je bil pripravljen oprostiti mojo napako. Povedala sva si stvari, ki so nama ležale na duši. Povedala sem mu kaj me pri njem in najinemu zakonu moti. In opazila, da imam resne težave v izražanju čustev. Oba se trudiva. On, da bi čim manj mislil na to kar se je zgodilo z menoj, jaz, da sem iskrena, da se trudim povedati svoje mnenje in izraziti čustva, pa čeprav so negativna. Sva srečna kljub temu, da se mi je zdelo, da če končam zvezo z ljubimcem, ne bom mogla živeti in bo moje življenje ena sama mračnost in nezadovoljstvo, sem zdaj srečna, da ne sedim na dveh stolčkih, še bolj pa bi bila srečna, da mi do vsega tega spoznanja ne bi bilo treba priti preko prevar in laži.
Za konec, ti povem, da kakor se ti zdaj zdi končanje zveze težko in nemogoče, na koncu ni tako težko. Zavedaš se, da on ne bi zapustil žene, da bi konec vajine zveze sprejel brez težav. To so samo olajševalne okoliščine zate in tvojo odločitev. v pomoč ti bo, če se spomniš na LEPE trenutke s tvojim možem, na njegove DOBRE lastnosti in na to, da v sebi poiščeš ljubezen do njega, ki gotovo obstaja, če ne se z njim ne bi poročila.
Veliko uspehov pri razreševanju težav.
Lep pozudrav
Draga Podobna!
Hvala, da ste podelili svoje življenjske izkušnje z nami. Cenim vašo iskrenost in pogum, ki ste ju pokazali v vaši življenjski preizkušnji.
V življenju smo res velikokrat zaslepljeni (slepi) – slepimo se, na primer, da nam bo druga oseba prinesla tisto trajno srečo in izpolnitev, po kateri hrepenimo. Zato je vaša zgodba poučna, ko pravite, da na koncu tiste sreče ni bilo in da se je na koncu vse razblinilo (kot da bi bili prej v čustvenem mehurčku, ki pa prej ali slej poči – to velja za vse nas!).
Ko bi se le ljudje več naučili iz izkušenj drugih! A je že tako, da moramo nekatere stvari občutiti na lastni koži, potem zares vemo, kaj je prav in kaj ne.
Vam in vaši družini želim veliko prave ljubezni in notranjega miru!
hvala Podoba. lepo si to napisala. namreč moj ljubimec je tud moj zelo dober prijatelj in jaz tega prijateljstva nebi rada prekinila. ampak če prekinem razmerje na nek način prekinem tudi prijateljstvo,saj bi se na koncu slej ko prej vrnila nazaj na star pota z njim. Očitno je res kot pravi g. Tratnik dokler ne občutimi na svoji koži nikogar ne poslušama,ampak vseeno hvala za vse besede.
Draga eva 1.
Se strinjam, da moraš to občutiti na svoji koži. Tudi meni je bila takrat vsaka beseda odveč in dejansko jih nisem hotela slišati,saj se mi je zdelo, da me nihče ne more in ne zna razumeti. Poskušaj čim več razmišljati o tvojem položaju. In najpomembnejše, poskušaj v tvojem možu najti najboljšega priajtelja. Vzemita si dopust in se posvetita drug drugemu, obnovita medene tedne, poiščita se, kajti ti si sedaj daleč stran od svojega moža. Mogoče ne bi bilo slabo, da za nekaj časa prekineš vse stike s svojim ljubimcem. Mogoče si boš stvari takrat lažje razčistila. Pa tudi ideja o tem, da sama odpotuješ ni slaba. Vem, da je neumesno, da ti “solim ” pamet in trosim nasvete, vendar to so stvari zaradi katerih lahko čez nekaj časa, ko začneš razmišljati bolj trezno, pogubne in svoje odločitve obžaluješ celo življenje.
Sama sem bila odvisna od stikov z mojim ljubimcem in to, da sem premagala sama sebe, je največji uspeh. Sčasoma pozabiš in ne potrebuješ toliko energije, da se premagaš in na koncu ne čutiš več tistega, kar si takrat, mogoče le še to rutino, ki se je ponavljala iz dneva v dan in ki je zdaj več ni. Na koncu pa se spomniš le še poredkoma, kot opomin na neumno in neodgovorno početje.
Če imata otroke pomisli tudi na njih, pa nisem pristaš tistega, da bi morali na vsak način in zaradi otrok ostajati v zvezi z nekom, ki ga ne ljubimo. Otroci čutijo ljubezen staršev in slabo bi bilo, da bi družina funkcionirala le “navidezno”. Toda pomisli, če ostane tvoja skrivna veza še naprej in čes čas ko otroci zrastejo, se po možnosti razkrinka tvoje 2. življenje. Kako jim boš pogledala v oči? Kaj jim boš rekla?
Tvoje življenje je bilo laž, vsaj nekaj časa. Sem prepričana, da jih nočeš naučiti lagati.
Mogoče ne bi bilo slabo, da razmisliš, kaj te je pripeljalo v razmerej z ljubimcem in v laži. Poskušaj gledati na stvari čim bolj objektivno.
Napisala sem nekaj misli, ki so več ali manj produkt mojega razmišljanja o moji zvezi in lažeh.
Bodi lepo pozdravljena, veliko uspeha ti želim, pa brez zamere
pozdravljena “podoba” zelo,lepo si mi tole spet napisala. se vidi, da imaš nekaj v glavi 🙂 sem se kr zamislila nad tvojimi besedami in vem, da imaš popolnoma prav. nekaj vprašanj bi ti še zastavila, pa me zanima če imaš kakšen mejl, da se tam slišiva al kar tukaj.
hvala za pomoč tebi in vsem ostalim