Moški izjemno redko predlagajo ločitev?
Mislim, da je tu potrebno dodati: Moški, ki varajo izjemno redko predlagajo ločitev.
Razlogov za to je pa kar nekaj:
1. Doma mu žena omogoča relativno udobno življenje.
2. Ljubica mu zagotavlja vznemirjenost (metuljčke), ki je pri ženi ne občuti več.
3. Varanje je adrenalinski šport.
4. Tip dobi zunanjo potrditev, da je še zanimiv nasprotnemu spolu.

Te štiri točke pa ne bi bile izvedljive, če bi moški kot oseba bil pošten in imel primeren nabor moralnih vrednot in zaupal sam sebi.
Poznam pa nekaj obratnih situacij, torej takih, kjer je varala žena in v nobeni od teh žena ni bila pobudnica ločitve.
[/quote]

No, ker se ti ne braniš poldejstev in nepreverjenih dejstev: očitno potem moški zelo pogosto varajo.

Sem pa hotela dopisat še to: Moški se ne loči zaradi otrok. Zakaj potem zaradi otrok ni tudi vzdržen? A to je pa že prevelika žrtev? Meni se to zdijo zelo nenavadne razmejitve.
Najstniki so precej strogi sodniki.

No, ker se ti ne braniš poldejstev in nepreverjenih dejstev: očitno potem moški zelo pogosto varajo.

Sem pa hotela dopisat še to: Moški se ne loči zaradi otrok. Zakaj potem zaradi otrok ni tudi vzdržen? A to je pa že prevelika žrtev? Meni se to zdijo zelo nenavadne razmejitve.
Najstniki so precej strogi sodniki.
[/quote]

Po statistikah, ki jih je SV obelodanil na MON-u vara več žensk kot moških.
Glede vzdržnosti pa sem podobno vprašanje zastavil bivši… ni znala odgovoriti.
Razmejitve? Statistika…

Zmedena je zmedena 🙁 Saj še sama ne vem kaj naj si mislim. Kaj pa če bi se enostavno prepustila toku, pa kar bo bo? Mogoče nama pač ni usojeno, bova skupaj še par let, pa bo zveze konec, že pred njegovo domnevno ločtivijo. Ena izkušnja več. Kaj pa vem. Mogoče se enostavno preveč obremenjujem in analiziram, namesto da bi se prepustila toku.. Se pa res imava rada no, neverjetna enegija in povezanost,noro vam pravim! Ampak… Sem pa še vseeno zelo mlada in naivna da glava boli, on pa precej starejši od mene. Trenutno nimam starejše oz. izkušnejše prijatelja/ice, s katero/im bi lahko predebatirala celotno situacijo. Če je slučajno komu dolgčas, bi bila presrečna da se mi oglasi privatno, da mu zastavim par vprašanj glede zveze s tem tipom… Drugače je težko ocenit najin odnos na podlagi nekaj stavkov, ki sem jih napisala zgoraj. No, kot da nimate drugi dovolj svojih osebnih stvari za reševat 😀 Kakorkoli, hvala vsem za prebrano. In vaše mnjenje in izkušnje, mi veliko pomeni! Vse dobro vam želim 🙂

Pozdravljeni.

Mladosti in naivnosti ne imejte za izgovor. V odnos se spuščate s polnim zavedanjem zato prevzemite odgovornosti za vse dobro in vse morebitno slabo, če se bo afera razkrila ali kako drugače zakomplicirala.

Delal sem že z osebami, ki so takšno skrivno življenje živele vrsto let. Še posebej imam pred očmi primer klientke, ki je bila v afernem trikotniku skoraj 10 let. V tem času je imela nekaj poskusov partnerske zveze z drugimi moškimi, vendar se je vedno znova vračala v objem svojega poročenega ljubimca, ki ji je vedno znova obljubil, da se bo ločil. Pogosto je govorila o tem kako je njun sex odličen in kako samo on ve kaj ji ustreza. Bila je stara okrog 35 let, želela si je otroka …

Žal je s terapijo prekinila ravno v trenutku, ko sva se začela dotikati globljih plasti trikotnika, tako da ne vem kaj se z njo dogaja sedaj. Ne vem za vas, ampak ona ni bila srečna, bila pa je odvisna od vznemirjenja, ki ga je povzročal takšen skrivni trikotnik.

Z odprtim partnerstvom ni nič narobe. V aferah pa je glavna težava skrivnostnost. Počasi začne vsaka skrivnost delovati podtalno in začne obvladovati življenje vseh vpletenih.

Vse dobro.

Hvala tudi vam za odgovor gospod Topovsek. Res je kot pravite, skrivnost zacne delovati na vse vpletene. Jaz zaenkrat naivno vztrajam v upanju da jo bo nekoc zapustil. O tem se pac pogovarjava. Kaksna bo realna situacija je tezko reci. Glede na to, da je do domnevne locitve se kar nekaj let, se mi zdi brezpomensko si ustvarjati neka pricakovanja in iluzije. Se mi zdi zaenkrat najboljse enostavno se prepustiti toku. Z lepimi pozdravi

Zmedena, pojdi čim prej stran od takega moškega in si najdi samskega. Prvič, moški si ljubico običajno izberejo z namenom – da je ljubica, ne zato, da bi mu postala nova partnerka (še posebej, če si veliko starejši moški izbere mlado in neizkušeno). Iz lastnih izkušenj ti povem, da ti bo obljubljal nebesa, jokal, kako te ima rad, kako je odnos z ženo mrtev, kako si želi živeti s tabo, takoj ko mu bo žena postavila ultimat, bo pa vajinega razmerja konec in za njega poš samo še ena bivša s ceste. Premisli pa tudi, si res želiš za partnerja človeka, ki je nepošten, ki laže, ki svoji partnerki, ki mu je bila sedaj najbližja oseba v življenju, zahrbtno počne to, kar počne? Pošten človek najprej na pošten način reši stvari s svojim partnerjem, nato pa gre v razmerje z novim (to bi bilo nenazadnje pošteno tudi do tebe). Te nič ne skrbi, kako bi tak človek ravnal s tabo po nekaj letih, ko bi strast ugasnila, če bi postala njegova partnerka? Ali misliš, da si med vsemi moškimi, ki hodijo po tem svetu, res ne moreš najti enega, ki bi ti bil všeč in bi bil samski? Veš, strast v aferi se vedno napaja iz skrivnosti in adrenalina. Ko pa pride enkrat še tako strastna afera na dnevno luč in se začne skupno življenje 24/7, pa še tako velika zaljubljenost kmalu zvodeni in, če bi se slučajno tako zasukalo, se boš takrat zbudila in zgrozila, poleg tega pa boš še celo življenje imela na vesti razdrto družino. Moj nasvet: mlada si še, ne delaj si tega, ne zapravljaj svoje mladosti in ne nakoplji si starega deda s prtljago, pa še takšnega ki laže in vara povrhu. Takšen ni vreden počenega groša. Najdi si enega fejst mladega in samskega. Odpri oči in se ozri malo naokoli. Boš videla, ko boš malo starejša, boš veliko bolj zadovoljna, če se boš odločila za mlajšega brez prtljage, s katerim si boš lahko neobremenjeno ustvarila skupno prihodnost.

ti povem kaj te čaka. zadeva ti najeda dušo in telo.
Če žene ne bo zapustil (in je ne bo, razen če se bo žena naveličala ali ugotovila, da jo vara), boš vrgla stran kar nekaj let, ki bi lahko bila produktivna, pa bo v resnici sama izguba dostojanstva in časa.
Če ga žena vrže ven, pa boš dobila starega moškega, z otroci, ki ne bodo tvoji in bodo vedno del njegovega življenja. Celo življenje boš vedela, da je varalica. Kdor vara predvsem veliko in na debelo laže in to počne ljudem, ki bi jim moral biti najbližje in ki naj bi jih imel najraje na svetu. Ne laže samo s kom je v postelji, kmalu boš ugotovila, da laže na vseh pomembnih področjih in da se mu je zlagati kot tebi treniti s trepalnicami.
Starejši partner tudi drugega partnerja postara.
Je to res tisto, kar si želiš od življenja? Zakaj meniš, da si ne zaslužiš boljšega?

Ženske, ki se spustijo ali dvignejo na to raven imajo predvsem nizko samopodobo. Lahko so bile same ranjene v bivši zvezi ali pa se preprosto ne menijo za posledice iz gole maščevalnosti.
Kako bo izgledalo njeno življenja (in najbrz že izgleda) :
On živi polno življenja z otroci in ženo, nakupuje, peče na žaru zunaj, sprejema obiske, njene sorodnike, klepeta z njenimi prijateljicami, seksa z ženo, se ukvarja z njunimi otroci, načrtuje družinski dopust, nakup novega pohištva po njunem okusu, pripravi ženi zajtrk….
Ona pa medtem sama doma. Obuja spomine in sanja o skupni prihodnosti. In včasih se počuti bolje, ko ji On zvečer napiše sms, medtem ko leži v postelji z ženo in se pripravlja na kaj … več z njo.

Po statistikah, ki jih je SV obelodanil na MON-u vara več žensk kot moških.
Glede vzdržnosti pa sem podobno vprašanje zastavil bivši… ni znala odgovoriti.
Razmejitve? Statistika…
[/quote]
Statistika velja za primer Francozinj, ki so edine, ki v prevari vsaj enega svojh partnerjev prednjačijo pred moškimi.. Švedinje in Švedi so izenačeni.. povsod drugje več varajo MOŠKI.

Samo vprašanje je: S kom le?

A določene radodajke potem opedenajo ves seksualni moški višek?

Ni čisto tako..

Kot so lepo ugotavljali Škoti v raziskavi Glasgowske univerze.. kjer je 15.162 ženski in moških,starih od 16 do 74 let sodelovalo v anketni raziskavi. Moški javljajo v povprečju 14.14 partneric in ženska 7.12 partnerjev. Statistična anomalija: ker od kje je sedaj višek žensk? Kako imajo lahko moški v povprečju 7 spolnih partneric več)?
Tudi nemška raziskava, ki ni direktno primerljiva, ugotavlja, da imajo moški v povprečju 5 spolnih partneric več, kot ženske spolnih partnerjev.

Prvi dvom: Vsi hodijo k prostitutkam?

En del ja.. vendar gre pri napaki tudi za to, da so ljudje “ocenjevali” število ljudi in niso povedali točnih številk.. kjer pa je pomembna družbena dogma in moški zaokrožujejo navzgor, ženske navzdol. Namesto 7 partnerjev razlike, je potem le še 5..

Druga anomalija so moški, ki javljajo veliko spolnih partneric, 100+… in če so znanstveniki iz študije izvzeli vse moške ki javljajo 100+ partneric in ženske s po 50+ partnerjev (do 100 ženske izredno redko pridejo).. se je tista razlika 7 partnerjev nenadoma še bolj skrčila.

Če torej te raziskave uporabimo pri statistikah prevar, bo zelo verjetno ponovno razlog v pretiravanju moških in skromnosti žensk.. in potem bodo procenti varanja spet nekje bolj izenačeni.

Glede na preteklost, kjer se je moškemu varanje vedno moralo odpustiti, ženski pa nikoli.. kot tudi sedanjost, kjer je moški vedno frajer, ženska pa kurba.. pa je seveda nekaj razlike tudi v tem, v družbenih dogmah, torej prisilna ali “moralno” pogojeno.

EVOLUCIJSKO gledano, glede na to, da na tem planetu že vas čas poteka bitka med spolnim in nespolnim (bakterije, virusi) razmnoževanjem, pa je prednost tako za žensko, kot moškega, da imata potomce z različnimi partnerji.
Različni imunski sistemi bodo priskrbeli, da bo vsaj eden od potomcev ponesel gene naprej.

Trenutno zaradi anitbiotikov (dokler še delujejo.. ker jih prekomerno in napačno uporabljamo!) obstaja rahlo zatišje. Še pred stoletjem pa je bila slika preživetja otrok čisto drugačna.
Milijone let so naši predniki imeli možnost preživetja z mešanjem različnih imunskih sistemov.. zatišje nekaj desetletij, je kapljica v morje.. nagon, preživetje torej kliče v raznovrstnost.
Coolidgeov efekt.

Kjer pa se je raznovrstnost v večini družb dopuščalo zgolj moškim. Še Židje so do enajstega stoletja imeli mnogoženstvo. Pa tudi Stara Zaveza jo je polna.

Pri rimljanih se občevanje s sužnjami itak ni “štelo”.

Za monogamijo pa so vseeno delno krivi prav oni… Rimljani so vsem tujcem (“barbarom”)podelili drzavljanstvo – Civitatem po 20 letih služenja v vojski (tudi nekaj zemlje, denarja..).
Otroci in žena je avtomaticno dobila državljanstvo. Za samske je veljalo, da bo tudi prihodnja potencialna partnerica tako pridobila državljanstvo in ga bodo imeli tudi otroci. Vendar pod pogojem, da ima le eno ženo: Dumtaxat singuli singulas.

Monogamija je tako služila na začetku bolj v smislu preprečevanja lažnih porok in pridobivanja državljanstva 😉
Krščanstvo, ki je že itak imalo čuden odnos do raznih stvari, vključujoč spolnosti (gledajoč iz Rimske perspektive) je to pač potem povzelo. Z zamudo nekaj stoletij..
Kar pa seveda Papeže ni motilo, ki naj bi bili celo v celibatu, da ne bi imeli po nekaj priležnic. Pa tudi aristokracija je svoj status dejansko izkazovala z ljubicami, priležnicami in konkubinami.

19. stoletje je rojstvo romantike in iskanje enega partnerja za vse življenje.. kjer pa zanimivo, ti “romantiki” niso bili ravno osebno najboljši izgled.. lord Byron, Percy Bysshe Shelley itd. če izvzamemo ljubezenski “ideal” 13 letnice (Julije – Lady Capulet pove točno: “Ni še štirinajst”) in Romea (cca 17 let – točne starosti ni v igri).

Pred tem je bil zakon ekonomska pogodba.. ljubice nekaj običajnega.. ljubčki le, če je bil status ženine družine višji od moževe.

https://www.youtube.com/watch?v=wd1-HM234DE

https://www.youtube.com/watch?v=f62_MAT4b1o

Za vsakega odraslega človeka bi lahko dejali, da ga opredeljujeta dve veliki ljubezenski zgodbi. Prva – zgodba o našem iskanju spolne ljubezni – je dobro znana in opisana, na njenih muhavostih temeljita glasba in literatura, družba jo priznava in slavi.
Druga – zgodba o našem iskanju ljubezni sveta – je bolj skrivnostna in sramotna. Če jo omenjamo, to ponavadi storimo z dvoumnimi, posmehljivimi izrazi, kot da gre za nekaj, kar zanima le zavistne, sprijena duše, ali pa si trud za doseganje statusa razlagamo zgolj z ekonomskimi pojmi. Pa ta ljubezenska zgodba kljub temu ni nič manj globoka od prve, nič manj zapletena, pomemebna ali obče veljavna, in neuspehi v njej niso nič manj boleči. Tudi tu imamo opraviti s strtimi srci, o katerih pričajo odsotni, v usodo vdani pogledi številnih ljudi, ki se jih je svet odločil odpisati kot “zgube”.
Alain de Botton, Skrb za status (2004)