ljubi iz srca
življenje me je trenutno prineslo do spoznanja da sem vse uničila v partnerski navezi kar je bilo lepega samo zaradi mojega nerganja in slabe volje.Trenutno se je partner umaknil in čutim velik odpor do mene.Spoznala sem in to resnično da sedaj ko ga trenutno ni(ni še konec veze zaradi narave dela se je zdajle umaknil)ga noro pogrešam in obžalujem vse kar je bilo slabega z moje strani.Prišla sem z mislimi tako daleč da celo mislim na samomor.Lepo vas prosim svetujte mi kako se mu naj spet približam,kajti ko že na miren način začnem pogovor me niti poslušati noče več.Vsem polagam na srce ljubite iz srca ,kajti pozneje ko je vse v razsulu je prepozno.
A misliš, da je bilo res vse krivo samo nerganje in slaba volja? A ni sestavni del partnerstva tudi to, da si stojimo ob strani, ko nam je hudo in ko smo čisto na tleh? A te fant ni sprejemal, kadar si bila čisto na tleh in te podpiral?
A je sploh opazil, da si bila nesrečna ali je samo pričakoval kaj od tebe?
Odreagirala si, kot si v tistem trenutko čutila in znala. Ni konec sveta. Glavo pokonci!
Mislim, da je prvo kar rabiš, biti slišana.
Človek se lahko spremeni le, če si tega želi sam. Očitno je čas, da pogledaš znotraj sebe, potegneš črto in začneš ceniti to, kar imaš. Vsaka šola je za nekaj dobra, morda je pa to (kar se vama zdaj dogaja) pravi zaklad za vajin odnos. Prišla sta do točke, ko je obvezen temeljit pogovor in skupno iskanje odgovorov. Meni se to zdi dobrodošlo in vidim priložnosti zate, za vajin odnos.
Predlagam ti, da ne siliš v njega, ker ga boš dokončno izgubila. Njega očitno ne zanimajo razlogi tvojega tečnarjenja in ima že tako polne kufre tega, da se mu niti slučajno ne da več o tem razglabljati. Na tvojem mestu bi se trudila spremeniti svoje vedenje in zanj tudi prevzemati odgovornost. Imam občutek, da mu vsaj posredno če ne kar direktno nabijaš krivdo za svoje slabo razpoloženje.
Spremeni sebe in svoje reakcije in ga nikakor ne sili v pogovor, vsaj kar se tiče teh problemov ne. Ko se bo želel pogovoriti boš že vedela.
Nergala sem ponavadi,ker mi ni uspelo uskladiti vseh obveznosti,ki so vsakodnevno prihajale.Večkrat sem rekla da moram biti za vse sama.Nisem mu rekla da mi nič ne pomaga ampak sem govorila,da vse ne morem sama.On pa ni nič naredil,da bi me razbremenil.Sama sebi sem že šla na živce,kako ne bi njemu.
Hvala vam za lepe želje.Kakorkoli bo pač bo,delno sem se že sprijaznila tudi z koncem.
Sem v dilemi.Ali naj dovolim da partner nekaj časa živi v svojem stanovanju in se nato vrne k meni?Ali mislite oziroma kakšne so vaše izkušnje,ali to pomaga vezi da bi se obnovila,ali je to samo mazanje oči,češ ne upam ti reči da je v bistvu konec.Samo podaljšaš agonijo.Ali se motim?lepo prosim povejte mi ker danes moram podati odgovor pa sem v hudi dilemi.Povejte na podlagi ali svoje izkušnje ali koga drugega če se je to obneslo.
Ti sama razmisli pri sebi koliko te ima nekdo rad, da/in se odseli od tebe?
Kakšen je to izraz ljubezni, da odide?
Lahko da gre za manipulacijo, ko vidi v kakšnem stanju si in se želi oddaljit, da te s tem prepriča v svoj prav, da boš v bodoče bolj “pokorna”, nič več “tečnarila”
Ali ti na nek “lep” način povedat, da želi prekinit s teboj.
Ali kaj tretjega pa se jaz ne spomnim kaj…. 🙂
Vse omenjeno sodi v kategorijo čustvenega izsiljevanja kakor tudi tvoje obnašanje, žal.
A je to edini moški, ki obstaja na tem svetu, res ni nikogar drugega, ki bi ga lahko imela rada in on tebe? 😉
Malo več pokončnosti in samozavesti bi se prileglo mladi dami 🙂