Ljubezen na daljavo
Uh težko bi ti jaz karkoli povedal, vem pa samo to, da ljubezen ne pozna besede razdalje.
Primož
vse se da ce se hoce. poznam par, ki to prakticira že drugo leto in sta se zdaj srečno zaljubljena… je težje… samo zato pa je malo več pisanja mailov, kratkih pogovorov po telefonu (stroški so pač svoje…) in maloštevilni, a zato toliko pristnejši in bolje izkoriščenih trenutkov, ki jih preživljata skupaj…
vse se da… če je le volja in predvsem ŽELJA…
Če še nisi zaljubljen, je še čas, da zadevo pustiš zaspati. Tudi v tvojem kraju ali bližini so enako ali še bolj primerne osebe. Razmerje na daljavo malo daje, in nikoli ne moreš partnerja tako spoznati, kot sicer. In nikoli ne veš, ča nima vzporedno s teboj še drugega partnerja v svojem kraju. Vsakomur svetujem, nikoli ne začenjaj razmerja na daljavo.
In še malo za šalo, pa tudi zares: Tudi zaradi varovanja okolja je bolje tako, pomisli koliko goriva (co2) se porabi v takem razmerju.
No ja, mi ne bo treb začeti ker že mam tako zvezo 🙂
Traja ze ze vec kot dve leti. Hmmmm, res je pouhno € je treba odšteti za tekoče stroške, + letelo vsake tolk časa ….. No no sam je pa res da ta rek drži: LJUBEZEN NE POZNA MEJA
Pomoje če je prava ljubezen, se ni treba bati da bi kdo koga varal ali imel v svojem kraju kakega drugega partnerja.
Pragmatik: Imela sem fanta, živela sva v istem kraju, hodila 2 leti, pa nisem vedela, kaj počne za mojim hrbtom!
Sedaj imam fanta v drugi državi, teče 2.leto, zaupava si. Vendar prizadane te lahko kdor koli, če živi v istem mestu ali na drugem koncu sveta. Nič ni 100%
Najhuje je pa to, da mi pamet solijo tisti, ki kaj takega nikoli niso poskusili.
apolon,
moj dragi prihaja iz Nizozemske, in povem ti lahko samo to, da zadeva deluje ze drugo leto. Vidiva se na vsaka dva meseca, obiskujeva se izmenicno. Enkrat ga obiscem jaz, spet drugic pride on k meni. Edina tezava ki nastaja pri nama je DOPUST. No, pri meni so se ze kar navadili, da me na vsake dva meseca 1 teden ni, on ima malce vec tezav pri vsem tem, ampak nekako tudi resi zadeve. Poleti sva skupaj en mesec. Jaz vzamem neplacani dopust, on je frei 4 tedne. In pozimi za bozic 14 dni…vmes, kot sem dejala, na dva meseca.
Kdor pravi, da razmerje na daljavo ne more delovati se moti, ali pa je strahopetec. Veliko energije, potrpljenja in zaupanja je potrebnega. In ni res, da cloveka ne mores tako tudi dobro spoznati. Prav tako se da. Je pa res tako, kot je dejala ena moja predhodnica: Prizadene te lahko nekdo iz domacega kraja, ali pa nekdo iz tisoc in tisoc km stran. Pri nama deluje. Ne morem rect, kaj bo cas se nama prinesel, ampak trenutno nama gre odlicno. No, ze kar nekaj casa nama gre odlicno, ampak…oba si to zeliva.
Maili, telefonski klici, pa spet maili, pa vsak vecer visiva na msn-messengerju…da se, vse se da. In ziviva za trenutke , da se zopet srecava. Edino, res je sranje, ko je srecanja konec, ko se poslovis, potem res boli in boli in boli tisto POGREŠANJE ljube osebe.
Roz´ca
No prav fino se mi zdi da je vec je se kdo tak k misli tko kot jaz
No vprašanje sem nastavil čist tako informativno in bol da slisik kaj kdo
meni :)))
No tut jese mam predrago iz tujine, in tut midva se vidva vsake dva meseca.
Enkrat ona sem drugič jaz k njej. No komej čakam da pride ta 15. julij in da
odpotujem mal. Sem ma siguren da bo 18 dni hitro minilo. Ja seveda se da imeti
tako razmerje, je pa res da je potrebno veliko zaupanja in in potrplenja. No
pr men je najhujse to pogrešanje, k čist vsak dan misliš na to. Kot praviš:
maili, telefonski klici, pa spet maili, pa vsak vecer visiva na msn-
messengerju, ista zgodba je pr men. Skup sva 2 leti. Nama morm rečt da zadeva
laufa super. Midva imava ze kar plane, za prihodnost, tako da se bo ona
preselila konec leta v slo.
Hej, vsi tisti, ki imate razmerja na daljavo in vam msn(pogovori po slušalki) ne dela in zapravite veliko denarja za telefon. Tuki je program SKYPE: dobite ga na: http://www.skype.com , kjer se lahko pogovarjate kot po telefonu brezplačno (meni se ne pozna na računu, pa ga imam že 3 mesece). Če slučajno niste vedeli. Veliko sreče in LP.
No, lepo da imata že načrte. Pri nama je vse skupaj še zelo v povojih.
Ampak, priznam, da obema tako ustreza. Greva full počasi. Ampak, imava se res rada. Se mi zdi, da pri ljubezni na daljavo je vse tako drugače. Počasi.
Joj, vem o čem govoriš. To pogrešanje ljube osebe. Ko komaj čakaš večera. Joj, jaz bolje da ne povem, kakšne blazne zneske moj plačuje za telefonske pogovore. Noro. Ampak, ko pa ne zdrži, da me vsaj vsak dan za pet minut ne sliši po telefenu. hmm….Včeraj sva se nasmejala do solz, k sva se strinjala, da sva oba malce NORA, da se greva to romanco na daljavo ampak, ko pa je nama tako lepo. On zaupa meni, jaz zaupam njemu. In to je TO. In preko pogovorov vsak večer se res dobro spoznavava. In si poveva, zaupava več, kot pa bi si mogoče, če bi skoz čepela skupaj. DOkler sta OBA za takšno igro, potem se takšna lahko igra, če nekdo noče, potem je konec vsega. A ni tako tudi, če imaš ljubezen iz iste vasi/mesta?
Mislim, da je takih romanc – ljubezni na daljavo res kar precej, samo da se o tem ne govori na glas. Kolikšen je procent tistih, ki jim pa zares uspe, pa mislim da ne ve nihče.
A mi bomo uživali, dokler bo trajalo, če bo preraslo v še kaj več, bomo pa še bolj uživali!
Roz´ca
Ljubezen na daljavo ne obstaja – je samo zaljubljenost. Če se vidiš 2x na mesec, odnos ne raste, ampak je vedno na isti točki.
Tudi če po par letih skupaj zaživiš, je to skok v neznano, saj se šele takrat začne pravo spoznavanje. Poznam primere, ko jima je šlo odlično, dokler sta bila daleč narazen, ko pa sta zaživela skupaj, se je hitro končalo.
Tudi sam sem bil v isti situaciji, vendar sem se po enem letu preselil in menjal službo in na srečo mi je uspelo. Je pa bil nov začetek in tisto leto bežnih srečanj 1-2 x tedensko ni pomenil popolnoma nič!
Se strinjam z ARNI.
V kolikor se vidis samo nekajkar na mesec, sta dejansko v parih letih se vedno tujca, tako na grobo receno. Vedno se vidita v najboljsih moznih luceh, napak v teh nekaj skupnih uricah ni mozno prepoznati, saj jih lahko vsakdo skriva za nekaj uric.
Ampak kot prvo je najbolj odvisno od vaju, kaksni so razlogi za zvezo ali vama je dovolj par uric na mesec. Ce mislis, da bo taka veza RESNA, se po moje motis. Ko sta skupaj je vse idealno, ko sta narazen, ta ideal se povelicujes in si naredis v svoji glavi sliko cloveka po tvojih idealih, ki so navadno zelo zgreseni in dalec od resnice. Ko bosta enkrat skupaj zivela, se bosta sele spoznala in videla kako tuja sta v resnici in bolecina bo se toliko vecja, ker bos spoznala, da ta tvoj ideal, sploh ni idealen.
Da ne omenim proc vrzenega casa, ki si ga tako brezveze porabil-a in se ne bo vrnil.
! dobro razmisli kaj si v resnici zelis !
LP
pisi mi raje na [email protected], pa tam kaksno receva, tut mene zanima kake so kej pravice pol tujca in kako je s papinato vojno………
Tudi jaz imam partnerja z Nizozemske in moram reči, da je ful težko. Stvar se odvija 1 leto, nora sva en na drugega, pa vseeno se nisva videla že od oktobra. Men ne znese, da bi šla gor, on ima pa druge probleme tam. Zakomplicira se, ker se nikamor ne premakneva. Težko je. Vprašanje, kako močna bova še, da bo ljubezen še obstala.