Ljubezen je in je ni
Že nakaj časa me teži ena stvar, pa se sama ne znam odločiti. Vem, da je končna odločitev moja, vendar me res zanima še kakšno mnenje.
Imam parnerja, s katerim sva skupaj pol leta. Lahko bi napisala marsikaj o njemu, vendar bi bilo predolgo, zato bo dovolj ce na kratko povem, da je praktično zadetek na jackpotu. Je skrben, ljubeč, pokaže in pove, da me ima rad, naredi stvari, ki jih še nikoli noben ni naredil zame…..Problem pa je, da ne čutim nobene kemije, nekih posebnih čustev, še manj pa strasti, ko sem z njim. ko sva začela hodit, sem mu tudi iskreno povedala, da nisem zaljubljena v njega. Pred eim letom sem se razšla z bivšim fantom in imam občutek, da ga še nisem prebolela. Z bivšim se karakterno nikakor nisva mogla ujeti, zato sva se razšla, seks pa je bil odličen. S tem pa je ravno obratno, karakterno sva si podobna, imava enake vrednote, cilje, hobije,.. samo seks je pa poden. Prvo sem ga čakala pol leta, ker je seksualno zakompleksan, potem pa je že mene minilo, kolikor me je sploh držalo. ni mi do poljubov, ne do objemov.
vprašanje, ki me muči že lep čas, če ne že skoraj od samega začetka, je če je možno, da mi bo postal všeč kasneje. Fizično je za pogledat čisto ok, samo ne čutim nobene strasti do njega. Včasih se sprašujem, če sem nama dala premalo časa, da bi morala dlje vztrajati, pa bi se prebudila tista želja po seksualnosti z njim. Po drugi strani se pa bojim, da sem že prestara, da bi koga našla, imam namreč malo pod 30 let in takega človeka kot je on ni lahko srečati. Bojim se, da si želim preveč, želim si nekoga, ki mu bom zaupala, se bova imela rada, po drugi strani pa tudi nekoga, s katerim bom čutila strast, da bom vesela, ko me bo objel in se bom z veseljem poljubila z njim.
Ko sem tole prebrala bi sama sebi odgovorila, da nisva za skupaj, samo kaj ko se bojim, da mi bo žal. Pravijo, da kasneje strast in seks nista več pomemba, da to mine, ampak kaj pa vem. V prejšnji zvezi sem bila 5 let pa me ni nikoli minilo.
Kaj pa vi mislite? lahko taka ljubezen pride kasneje? ali je to sploh toliko pomembno, da bi se odločala na podlagi tega ali naj se zadovoljim s tem, da je super človek in da pač sex ne štima, mogoče pa se ga celo navadim in mi kasneje postane všeč? Je bila kakšna že v podobni situaciji?
pa za vse to tudi on ve, ker sem se z njim odkrito in iskreno pogovorila.
Partner je po eni strani “jack pot”, po drugi stani “zakompleksan“, seksualnost posledično “podn”. Katera trditev je resnična?
Life is stranger then fiction.. zato v njem ni nekih pravil. Niso vsi srečni zakonci bili zaljubljeni na začetku, saj le ta traja do maksimalno 3 let in na osnovi le te ne gre ravno sklepati vseh dolgoročnih skupnosti.
Za dolgoročni odnos je veliko pomembnejše spoštovanje drug drugega oz. kot je povedala že Simone de Beauvoir v Drugem spolu: “Avtentična ljubezen je recipročno prepoznavanje dveh svobod.”
Tudi Leo F. Buscaglia poda v svoji knjigi: “Ljubezen” dober opis njegovih staršev, njuni ljubezni.. pa sta bila seznanjena na poročno noč – dogovorjena poroka.
Kot rečeno, gre za spoštovanje in recipročno prepoznavanje dveh svobod.
Življenje ni nek album, v katerm je potrebno zbrati čisto vse sličice.
Vendar, ker vas niti ne poznamo.. in si zelo težko lahko domišljamo, da vas poznamo po le nekaj stavkih.. velja tudi drugačna perspektiva.
Nevrotična “ljubezen”, kjer se hlepi po nedosegljivem.. bivšem..
Čustva so kot voda.. ne moreš jih zajeziti, ignorirati.. sama najdejo pot ven. In prav ta zamolčani del je tisti, ki vas verjetno najeda. Po eni strani ste si našli “zapik” v novem partnerju, da bi tu pozabili prejšnjo.. ljubezen.
A hkrati ni ljubezni ne pri enem, ne pri drugem. Le fantazma le te. Le nedosegljivost.. in pa seveda otroški album za zbiranje sličic.. ter neodločna deklica, ki na vsak način mora zbrati vse sličice..
Mantra, kako bom pri tej in tej starosti še koga spoznal(a) je pa tako zlizana in obrabljena.. kjer spet ne gre za to, da bi človek to dejansko verjel (svet je poln ljudi, ki so se spoznali v različnih obdobjih življenj).. temveč le za to: s čim se človek najbolj straši?
Strašite pa se prav s tem: biti sam. Slišati sebe. Ves čas se kot narcis, vidite le kod odsev drugih.. preko seksa ali preko jack-potovstva.
Tako da.. sedaj je čas, da ste nekaj časa sami in spoznate, kdo pravzaprav ste in kaj si v življenju dejansko želite.. samo tako lahko potem tudi srečate partnerja, s katerim bo moč to doseči.
Nevem sicer kaj je točna “formula” ljubezni ampak občutek imam da ta zveza explicitno ne bo uspela, živiš namreč v dvomih, spominjaš se preteklosti, ki te postavlja v dvom in upaš na boljšo prihodnost.
Če ni strasti je zveza že tako ali tako skrhana, kaj šele da si ne vzameta kake ure zase po napornem dnevu.
“Ko sem tole prebrala bi sama sebi odgovorila, da nisva za skupaj, samo kaj ko se bojim, da mi bo žal. ” ~ Komu pa ni na začetku razhoda? V življenju se je treba soočit z odločitvami tako, da pride do čimmanjših posledic.
Kakorkoli, na tvojem mestu bi zaključil zvezo, bolje zdaj kot pa čez 5-10 let.
Preberi še enkrat tole:
Če bi tip, na katerega si čisto nora, o tebi pisal takole, kaj bi bilo? Nekaj časa bi se slepila, da bo ljubezen premagala vse ovire, potem bi ga pa nekam poslala. Tale te bo prej ali slej tudi.
Ti bi bila rada s tem moškim iz čiste računice. Kot si napisala, je praktično zadetek na jackpotu in celo fizično za pogledat čisto ok. Tebi ni, ampak si pa stara skoraj že trideset let in bolje to kot nič. A si tak fant, kot ga opisuješ, zasluži izgubiti življenje z žensko, ki ga niti poljubila ne bi, ampak kaj, ko se boji, da je prestara, da bi nekoga našla? Boljše, da ga imaš ti, kot pa ena, ki bi ga mogoče imela res rada.
Baje da res, tam po sedemdesetem. Do takrat boš pač malo potrpela, on pa tudi, saj te ima rad.
Lahko napišem le svojo izkušnjo iz druge perspektive. Ena izmed mojih bivših je ob meni doživljala podobno, menila je da sem sicer super fant ampak da pa ne čuti ničesar do mene. Dlje časa sva se mučila, a s časom je bilo samo še slabše. Seks ni nikoli bil nekaj fenomenalnega, sploh ne zanjo. S časom pa je postal sploh katastrofa, tako da sva se navadno skregala, še predno sva končala. Tko da pomojem je najbolje, da zvezo čimprej končaš in nehaš zavajati samo sebe ter partnerja. Ter ne spet iskati novega fanta, vzami si čas zase in delaj tisto kar te veseli. Verjetno je problem tudi v tem, ker je od ene do druge zveze preteklo premalo časa, da bi to vse obdelala v svoji notranjosti.
ko seks skozi čas konstantno ni zadovoljiv, so opcije: prilagoditev preko sebe, kar vodi v vedno večji odpor ali abstinenca. prvo se celo stopnjuje v fizično blokado, nenavlaženost, sledi bolečina odnosa, za kar ženska rabi leta, da te usedline prečisti. ko ni ustreznega partnerja, je bolje abstinirati.
Se sprašujem, kaj je to pri teh tipih okoli 30 let, da so tako seksualno zavrti in zakompleksani? Sama sem imela kar 2 takšna tipa, ampak ne za dolgo, ker meni tega ni za prenašat. Če je že na samem začetku vse tako “vodeno”, je bolje prekiniti, kot se mučiti ter upati, da bo kdaj bolje. Ti povem, da ga boš ščasoma tako zasovražila, da ti bodo šle na živce tudi stvari, ki jih trenutno še občuduješ na njem.
Pozdravljeni!
Dobili ste zelo dobre odgovore. Nimam kaj veliko dodati.
30 let. Kakšna starost pa je to? Biološka ura?
Verjamem, da je takšnih moških, kot je on zelo težko srečati. Toda, če vam je spolnost zelo pomembna, potem lahko ta vidik zasenči vse ostalo. Pišete, da niste bili zaljubljeni. Zakaj ste torej z njim? Očitno ne zaradi seksualnih užitkov? Kakšne koristi še imate od njega? Pozornost, finančna varnost, status, da pač niste sami, želja po otroku in gnezdu …?
Verjetno bivšega partnerja res še niste preboleli, vendar je pri podobnih situacijah v ozadju pogosto še marsikaj drugega vezanega na primarno družino. Dokler ne boste stabilizirali svoje osebnosti boste pluli po zelo razburkanem morju odnosov.
Lahko pa prideta tudi do mene, morda ima vaš sedanji partner velik seksualni potencial, in je ta samo blokiran zaradi različnih življenjskih izkušenj. Morda v njemu spi prava seksualna zver.
Eni tipi pač rabijo malo več časa, da se privadijo in dovoljk sprostijo v postelji s svojo partnerko. Ponavadi so to ravno tisti “dobrega” karakterja (s premalo izkušnjami, kilometrov), ki so bolj obremenjeni s tem, če bodo partnerko zadovoljili ali ne, kot pa s tem, da potešijo le svoje potrebe.
Kaj je to “malo več časa”?
Če ti moški že kar na začetku zveze pove, da on sexa 1x na mesec MAX, ker mu več ni in ne čuti potrebe, potem sori, ampak ne mislim biti s takšnim ter ga siliti v več ali igrati nuno.
Če je imel moški za sabo že nekaj večletnih zvez in še vedno sploh nima pojma, kako ravnati z žensko v postelji in vsakršna potrpežljivost ter učenje ne pomagata, potem je tudi čas, da ga lepo odsloviš, ker takšen se ne bo kdaj zverziral, škoda časa.
Veš, tukaj je govora o 30+ let starih moških in ne o nekih najstnikih, ki še niso sexali in imajo še strahove in zavore. Eni ljudje so antitalenti za petje, učenje,… in očitno obstaja tudi skupina antitalentov za sex.
Kaj je to “malo več časa”?
Če ti moški že kar na začetku zveze pove, da on sexa 1x na mesec MAX, ker mu več ni in ne čuti potrebe, potem sori, ampak ne mislim biti s takšnim ter ga siliti v več ali igrati nuno.
Če je imel moški za sabo že nekaj večletnih zvez in še vedno sploh nima pojma, kako ravnati z žensko v postelji in vsakršna potrpežljivost ter učenje ne pomagata, potem je tudi čas, da ga lepo odsloviš, ker takšen se ne bo kdaj zverziral, škoda časa.
Veš, tukaj je govora o 30+ let starih moških in ne o nekih najstnikih, ki še niso sexali in imajo še strahove in zavore. Eni ljudje so antitalenti za petje, učenje,… in očitno obstaja tudi skupina antitalentov za sex.[/quote]
Malo več časa? To je nekaj zelo relativnega. 🙂 Ne vem sicer, zakaj bi kdor sploh govoril vnaprej o tem, koliko seksa. Nikoli nisem nobena partnerke spraševal koliko seksa, niti nobena ni mene. Kdo to sploh dela? Sklepam, da nekdo, ki je zelo obremenjen s količino seksa že vnaprej. S takimi vibracijami potem še hitreje naletiš na nekoga, ki je prav tako obremenjen s količino seksa, po možnosti v drugo smer. Ti bi veliko on ne bi ali pa obratno. Tu ni nobene spontanosti in premalo sproščenosti, zato tudi ni prostora za kak napredek ali spremembo.
Zakaj moški ne čuti potrebe po seksualnem aktu je lahko več razlogov. Od dejanskega nizkega libida zaradi nizkega nivoja testosterona, do telesnih, čustvenih in miselnih blokad, stresa, depresije …
Pri tem pa je seveda proizvodnja testosterona pogojena tudi z značajem. Agresivnejši moški bodo še dodatno stimulirali proizvodnjo testosterona.
Vendar pa je tudi tako. Seksualnost je lahko zelo agresivna in lahko zelo čutna. Vsak mora najti svoj stil glede na svoj značaj. Da pa to lahko naredi, se mora najprej osvoboditi različnih omejujočih spon povezanih s seksualnostjo. In teh imajo nekateri tako moški kot ženske zelo zelo veliko.
Sem pa o potentnosti moških, tudi v povezavi s hormonskimi motilci na tem forumu že precej pisal – ampak to je že druga tema.
Obstaja pa še en kulturni vidik potentnosti. Moškim se je v zadnjih nekaj desetletjih vzelo vse kar jih je delalo potentne oz. tipično potentne vrednote so postale nekaj slabega, če si jih lasti moški in nekaj dobrega, če jih ima ženska. Prav tako se je precej spremenila tudi vzgoja – kjer je opaziti podoben trend. Posledica vsega skupaj torej ne more biti drugačna kot to, da se ustvarja vedno več moških, ki imajo vedno manj stika z potentnostjo, ki so jo imeli njihovi dedki in pradedki.
Moškim, ki želijo izboljšati svojo potentnost svetujem, da si več preberejo o hormonskih motilcih, da se začnejo ukvarjati s kakšnih potentnim športom, jedo bolj potentno hrano in da kot očetje opravijo svojo nalogo najbolje kot jo zmorejo, saj bodo na takšen način pomagali rodovom, ki prihajajo.
Se je pa svet spremenil … in to je potrebno živeti, spoštovani in upoštevati.
Kaj je to “malo več časa”?
Če ti moški že kar na začetku zveze pove, da on sexa 1x na mesec MAX, ker mu več ni in ne čuti potrebe, potem sori, ampak ne mislim biti s takšnim ter ga siliti v več ali igrati nuno.
Če je imel moški za sabo že nekaj večletnih zvez in še vedno sploh nima pojma, kako ravnati z žensko v postelji in vsakršna potrpežljivost ter učenje ne pomagata, potem je tudi čas, da ga lepo odsloviš, ker takšen se ne bo kdaj zverziral, škoda časa.
Veš, tukaj je govora o 30+ let starih moških in ne o nekih najstnikih, ki še niso sexali in imajo še strahove in zavore. Eni ljudje so antitalenti za petje, učenje,… in očitno obstaja tudi skupina antitalentov za sex.[/quote]
Malo več časa? To je nekaj zelo relativnega. 🙂 Ne vem sicer, zakaj bi kdor sploh govoril vnaprej o tem, koliko seksa. Nikoli nisem nobena partnerke spraševal koliko seksa, niti nobena ni mene. Kdo to sploh dela? Sklepam, da nekdo, ki je zelo obremenjen s količino seksa že vnaprej. S takimi vibracijami potem še hitreje naletiš na nekoga, ki je prav tako obremenjen s količino seksa, po možnosti v drugo smer. Ti bi veliko on ne bi ali pa obratno. Tu ni nobene spontanosti in premalo sproščenosti, zato tudi ni prostora za kak napredek ali spremembo.[/quote]
Jaz pa ne vem, zakaj se ne bi o seksu pogovarjali že vnaprej? Nenazadnje je to eden bistvenih elementov ljubezenske zveze, verjetno med prvimi tremi dejavniki.
Mene je glede seksa zanimalo in sem začela pogovor o tem, ko je postalo jasno, da bi lahko do tega prišlo. Glede zaščite, glede potreb, glede posebnih preferenc … Saj par se potem tudi skupaj razvija, tudi v spolnosti, ampak neka skupna izhodišča pa že morajo biti.
Kaj je to “malo več časa”?
Če ti moški že kar na začetku zveze pove, da on sexa 1x na mesec MAX, ker mu več ni in ne čuti potrebe, potem sori, ampak ne mislim biti s takšnim ter ga siliti v več ali igrati nuno.
Če je imel moški za sabo že nekaj večletnih zvez in še vedno sploh nima pojma, kako ravnati z žensko v postelji in vsakršna potrpežljivost ter učenje ne pomagata, potem je tudi čas, da ga lepo odsloviš, ker takšen se ne bo kdaj zverziral, škoda časa.
Veš, tukaj je govora o 30+ let starih moških in ne o nekih najstnikih, ki še niso sexali in imajo še strahove in zavore. Eni ljudje so antitalenti za petje, učenje,… in očitno obstaja tudi skupina antitalentov za sex.[/quote]
Malo več časa? To je nekaj zelo relativnega. 🙂 Ne vem sicer, zakaj bi kdor sploh govoril vnaprej o tem, koliko seksa. Nikoli nisem nobena partnerke spraševal koliko seksa, niti nobena ni mene. Kdo to sploh dela? Sklepam, da nekdo, ki je zelo obremenjen s količino seksa že vnaprej. S takimi vibracijami potem še hitreje naletiš na nekoga, ki je prav tako obremenjen s količino seksa, po možnosti v drugo smer. Ti bi veliko on ne bi ali pa obratno. Tu ni nobene spontanosti in premalo sproščenosti, zato tudi ni prostora za kak napredek ali spremembo.[/quote]
Naj omenim, da sta oba začela kar sama s temami o sexu že, ko smo se spoznavali. Prvi je dal kar takoj jasno vedet, da nima skoraj nobenih potreb, drugi je dajal vtis Casanove v besedah in zdelo se je, da v postelji raztura.
Če dobro premislim, skoraj ne vem za moškega, ki ne bi načel z mano teme o seksu, če smo se kaj več družili in pogovarjali, pa čeprav je šlo samo za kolege.
Zakaj moški ne čuti potrebe po seksualnem aktu je lahko več razlogov. Od dejanskega nizkega libida zaradi nizkega nivoja testosterona, do telesnih, čustvenih in miselnih blokad, stresa, depresije …
Pri tem pa je seveda proizvodnja testosterona pogojena tudi z značajem. Agresivnejši moški bodo še dodatno stimulirali proizvodnjo testosterona.
Vendar pa je tudi tako. Seksualnost je lahko zelo agresivna in lahko zelo čutna. Vsak mora najti svoj stil glede na svoj značaj. Da pa to lahko naredi, se mora najprej osvoboditi različnih omejujočih spon povezanih s seksualnostjo. In teh imajo nekateri tako moški kot ženske zelo zelo veliko.
Sem pa o potentnosti moških, tudi v povezavi s hormonskimi motilci na tem forumu že precej pisal – ampak to je že druga tema.
Obstaja pa še en kulturni vidik potentnosti. Moškim se je v zadnjih nekaj desetletjih vzelo vse kar jih je delalo potentne oz. tipično potentne vrednote so postale nekaj slabega, če si jih lasti moški in nekaj dobrega, če jih ima ženska. Prav tako se je precej spremenila tudi vzgoja – kjer je opaziti podoben trend. Posledica vsega skupaj torej ne more biti drugačna kot to, da se ustvarja vedno več moških, ki imajo vedno manj stika z potentnostjo, ki so jo imeli njihovi dedki in pradedki.
Moškim, ki želijo izboljšati svojo potentnost svetujem, da si več preberejo o hormonskih motilcih, da se začnejo ukvarjati s kakšnih potentnim športom, jedo bolj potentno hrano in da kot očetje opravijo svojo nalogo najbolje kot jo zmorejo, saj bodo na takšen način pomagali rodovom, ki prihajajo.
Se je pa svet spremenil … in to je potrebno živeti, spoštovani in upoštevati.[/quote]
O hormonskih motilcih sem tudi že sama slišala in se bi kar strinjala s tem.
Se mi poraja pa tudi vprašanje, zakaj sploh tisti moški, ki v dobi tehnologije zelo dosti presedijo pred računalnikom, na tablici in na telefonih, ne izžarevajo nobene moškosti več? To je nekaj kar opažam zadnje čase, da so ti moški, ki res veliko časa presedijo pred PCjem (službeno in še doma), tihi, mili, kot ženske z brki, ni več moškosti in moške energije v njih in posledično so meni zelo odbijajoči.
Bi morda imeli odgovor še na ta pojav?
Ženske z brki 🙂 sem se moral malo nasmejati. No tudi precej žensk ima dejansko brke in so precej poraščene. Med ljudmi obstaja zelo velika raznolikost zato precej posploševati ne smemo, lahko pa se seveda pogovarjamo o trendih, ki jih vsi tako ali drugače občutimo.
Deloma sem na vaše vprašanje odgovoril že prej. Stvari so povezane. Dodatno pa je potrebno povedati, da za intelektualno delo ne potrebujemo precej fizične moči. Proizvodnja testosterona in rasnega hormona se dodatno aktivirata s pomočjo večjih mišičnih skupin (ob večjem naporu in agresivnih fizičnih gibih). Če te stimulacije ni, potem se genetski testosteronski potencial (ki je tako ali tako vedno manjši zaradi hormonskih motilcev in načina vzgoje) počasi izničuje. Intelektualno stresno delo povečuje količino stresnih hormonov v telesu. To pa ustvarja proces, kjer se testosteron še dodatno manjša (se da vse to prebrati na internetu) in posledično tudi potentnost.
Delane so sicer bile raziskave, ki dokazujejo, da med športniki obstajajo velike razlike med stopnjami testosterona, vendar pa je neizpodbitno dejstvo, da lahko ljudje z več testosterona dosegajo večjo mišično maso (naravno mišično maso, ne tisto pridobljeno s umetnimi hormoni). Prav tako je znano, da imajo ljudje, ki se rodijo z manj testosterona več možnosti, da razvijejo boljše socialne veščine kot tisti z več testosterona.
V osnovi lahko napišem, da moderni moški živi preveč ležerno in milo življenje, zato je normalno, da so se nivoji testosterona začeli nižati in so se začeli višati nivoji kortizola (stresnega hormona). Človeško telo se vedno samo prilagodi okolju – praktično v nekaj generacijah (nobeden pa ne ve točno koliko so za ta pojav odgovorni hormonski motilci – lahko samo ugibamo).
Še enkrat, to, kar sem napisal, ne smemo posplošiti. Ljudje smo od nekdaj bili različni. Tudi danes boste še vedno našli veliko zelo testosteronskih moških. In ti niso nič boljši ali slabši od tistih, ki imajo nižje ravni testosterona.
Še nekaj testosteronskih užitkov za ženske (in moške) – HAKA (ples ki naj bi spodbujal aktivacijo testosterona – še posebej, če ga izvaja toliko moških) – mimogrede rugby na najvišji ravni je zelo inelektulni šport (podobno kot šah).
https://www.youtube.com/watch?v=yiKFYTFJ_kw
Zakaj moški ne čuti potrebe po seksualnem aktu je lahko več razlogov. Od dejanskega nizkega libida zaradi nizkega nivoja testosterona, do telesnih, čustvenih in miselnih blokad, stresa, depresije …
Pri tem pa je seveda proizvodnja testosterona pogojena tudi z značajem. Agresivnejši moški bodo še dodatno stimulirali proizvodnjo testosterona.
Vendar pa je tudi tako. Seksualnost je lahko zelo agresivna in lahko zelo čutna. Vsak mora najti svoj stil glede na svoj značaj. Da pa to lahko naredi, se mora najprej osvoboditi različnih omejujočih spon povezanih s seksualnostjo. In teh imajo nekateri tako moški kot ženske zelo zelo veliko.
Sem pa o potentnosti moških, tudi v povezavi s hormonskimi motilci na tem forumu že precej pisal – ampak to je že druga tema.
Obstaja pa še en kulturni vidik potentnosti. Moškim se je v zadnjih nekaj desetletjih vzelo vse kar jih je delalo potentne oz. tipično potentne vrednote so postale nekaj slabega, če si jih lasti moški in nekaj dobrega, če jih ima ženska. Prav tako se je precej spremenila tudi vzgoja – kjer je opaziti podoben trend. Posledica vsega skupaj torej ne more biti drugačna kot to, da se ustvarja vedno več moških, ki imajo vedno manj stika z potentnostjo, ki so jo imeli njihovi dedki in pradedki.
Moškim, ki želijo izboljšati svojo potentnost svetujem, da si več preberejo o hormonskih motilcih, da se začnejo ukvarjati s kakšnih potentnim športom, jedo bolj potentno hrano in da kot očetje opravijo svojo nalogo najbolje kot jo zmorejo, saj bodo na takšen način pomagali rodovom, ki prihajajo.
Se je pa svet spremenil … in to je potrebno živeti, spoštovani in upoštevati.[/quote]
O hormonskih motilcih sem tudi že sama slišala in se bi kar strinjala s tem.
Se mi poraja pa tudi vprašanje, zakaj sploh tisti moški, ki v dobi tehnologije zelo dosti presedijo pred računalnikom, na tablici in na telefonih, ne izžarevajo nobene moškosti več? To je nekaj kar opažam zadnje čase, da so ti moški, ki res veliko časa presedijo pred PCjem (službeno in še doma), tihi, mili, kot ženske z brki, ni več moškosti in moške energije v njih in posledično so meni zelo odbijajoči.
Bi morda imeli odgovor še na ta pojav?[/quote]
Odgovori ti lahko vsak fizično aktiven človek. Bolj ko si fizično aktiven, več energije imaš, tudi spolne. Aktiviraš telo v vseh ozirih.
Ljudje se na splošno redimo – smo obilnejši od prednikov, predvsem se nam salo nabira na trebuhu. Hja, mehak (neaktiven, brez mišic) moški z okroglim obrazom, tudi svetlejšega tena, ker je manj zunaj in stalno za zaslonom, potem pač počasi postaja bolj podoben ženski kot moškemu.